Prijava z geslom
Pozabljeno geslo

Katalog

V katalogu NIO so objavljeni izdelki slovenskega interoperabilnostnega okvira. Izdelki (v kontekstu NIO) so viri in sredstva, ki jih javni sektor uporablja kot pomembne, skupne gradnike pri razvoju informacijsko tehnoloških rešitev. 

FILTRI


PODROČJE

Informacijska družba (8)
Splošno (8)
Javna uprava, upravni postopki in informacijska varnost (8)
Notranje zadeve (2)
Kultura (1)
Znanost in tehnologija (1)
Statistika (1)
Vsa področja

GRADNIK

Interoperabilnostni okvir, centralne aplikacije (8)
Digitalne identitete, elektronski podpis ter e-Dokumenti (5)
Centralni gradniki, arhitektura e-uprave (3)
Centralni infrastrukturni gradniki (2)
Centralne distribucije (1)

RAVEN INTEROPERABILNOSTI

E-storitve (6)
Semantična interoperabilnost (5)
Tehnična interoperabilnost (4)
Pravna interoperabilnost (1)
Organizacijska interoperabilnost (1)

PODRAVEN INTEROPERABILNOSTI

e-Storitve (5)
Semantična orodja (4)
Spletne storitve (2)
Zbirke podatkov (1)
Drugo (1)
Zakon (1)
Nacionalni interoperabilnostni okvir (1)
Predstavitev podatkov in izmenjava (1)
Storitve medsebojnih povezav (1)
Vse podravni interoperabilnosti

STATUS

Priporočen (9)
Sprejet (7)
Obvezen (1)

FORMAT

PDF (9)
DOCX (3)
XLSX (2)
DOC (1)
ZIP (1)
BINARY (1)
XLS (1)
Vsi formati

INSTITUCIJA

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO (7)
Ministrstvo za digitalno preobrazbo (4)
Ministrstvo za javno upravo (2)
Ministrstvo za notranje zadeve (2)
Ministrstvo za kulturo (1)
Statistični urad Republike Slovenije (1)
Vse institucije

17 Rezultatov v katalogu

Razvrsti po

Ministrstvo za digitalno preobrazbo

Centralni avtentikacijski sistem SI-CAS

Osnovni namen SI-CAS je integracija funkcionalnosti ugotavljanja elektronske identitete uporabnikov v informacijske rešitve v okviru javnega sektorja. Vzpostavljen je kot centralna storitev za preverjanje identitet v spletnih storitvah. Centralna storitev je smiselna, ker gre za univerzalno zahtevo za vse storitve, ki zaradi zagotavljanja varnosti in zaupanja potrebujejo zanesljivo ugotavljanje identitete. S centralno podporo zagotovimo lažje upravljanje in podporo uporabi različnih elektronskih identifikatorjev različnih izdajateljev ter podporo različnim tehničnim rešitvam (npr. podporo za zanesljivo avtentikacijo preko mobilnih aparatov) in njihovemu razvoju. Identifikacija uporabnika je možna z različnimi identitetami domačih in tujih ponudnikov identitet. Uporabniki se tako lahko identificirajo z e-identitetami različnih nivojev zaupanja, od najnižjega nivoja (uporabniška imena in gesla, FB profil, …) do najvišjih nivojev (e-identiteta na varnem mediju, npr. na pametni kartici), ki jih zagotavljajo različni ponudniki identitet. Zahtevani nivo zaupanja je vedno določen s strani ponudnika e-storitve, ki je za potrebe avtentikacije povezan na SI-CAS. Evidenca uporabnikov SI-CAS razen e-naslova ter ustrezno zaščitenih (šifriranih oz. zaščitenih z zgostitveno funkcijo) osnovnih identifikatorjev ne vsebuje identifikacijskih podatkov uporabnikov, temveč zgolj informacije, pri katerem ponudniku identitet ima posamezen uporabnik registrirano svojo elektronsko identiteto in pri katerem ponudniku atributov se nahajajo dodatni identifikacijski podatki oziroma atributi. Ponudniki storitev se v primeru uporabe SI-CAS tako ne povezujejo več z vsakim ponudnikom identitet in ponudnikom atributov posebej, temveč le s SI-CAS. SI-CAS v procesu deluje kot zaupanja vreden posrednik. Na zahtevo ponudnika storitev preveri identiteto uporabnika pri ustreznem ponudniku identitet in po potrebi pridobi dodatne identifikacijske atribute pri ponudniku identitet oz. ponudniku atributov in jih kot nabor osebnih podatkov prikaže uporabniku, da jih ta posreduje ponudniku storitev. SI-CAS ima v ta namen vzpostavljeno direktno zaupanje s ponudniki storitev, ponudniki identitet in ponudniki atributov.

Na voljo kot: DOCX ZIP PDF
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 03.04.2024 | 2043 ogledov

Ministrstvo za digitalno preobrazbo

Repozitorij podatkovnih modelov

(Repozitorij podatkovnih modelov je trenutno še v fazi polnjenja s podatki) Repozitorij podatkovnih modelov je del Platforme za semantično interoperabilnost (PZSI). Vsebuje podatkovne modele temeljnih registrov, evidenc in ključnih informacijskih rešitev javne uprave. Omogoča, da se njihove strukture in metapodatki hranijo centralno in na enoten način. Obstoječim in potencialnim uporabnikom nudi natančno informacijo kateri podatki se v okviru javne uprave že zbirajo in jih zato ni potrebno definirati na novo. Repozitorij zagotavlja: • Standardizirane konceptualne in logične podatkovne modele. • Standardiziran in izčrpen opis razredov, entitet, relacij, atributov itd. • Enoten in širok nabor metapodatkov, ki omogoča jasno in nedvoumno opredelitev vsebine podatkovnih zbirk. • Podatke o lastništvu. • Verzioniranje in nadzor nad spremembami. • Povezavo z referenčnimi podatki (šifranti) ter Centralnim besednjakom. • Relacije (mapiranja) med posameznimi temeljnimi registri in njihovimi podatkovnimi elementi. V Repozitorij podatkovnih modelov so vključeni tudi jedrni podatkovni modeli. To so ponovno uporabljivi in razširljivi podatkovni modeli, ki zajemajo temeljne značilnosti entitet na kontekstualno nevtralen način. Organi javne uprave jih lahko uporabljajo in razširijo na naslednje načine: • Razvoj novih informacijskih rešitev: jedrne podatkovne modele se lahko uporabi kot privzeto izhodišče za oblikovanje konceptualnih in logičnih podatkovnih modelov novo razvitih informacijskih rešitev. Takšen primer so lahko npr. skupni, univerzalni poslovni procesi, kot je izvajanje Zakona o upravnem postopku. • Izmenjava podatkov med informacijskimi rešitvami: Jedrni podatkovni modeli lahko predstavljajo temelj kontekstualno specifičnih podatkovnih modelov za izmenjavo podatkov med obstoječimi informacijskimi rešitvami. • Podatkovna integracija: Jedrne podatkovne modele se lahko uporablja za integracijo podatkov, ki prihajajo iz različnih heterogenih virov. Repozitorij podatkovnih modelov se tesno povezuje s Centralnim besednjakom in Evidenco šifrantov, ki sta prav tako del PZSI.

Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 13.02.2024 | 268 ogledov

Informacijski sistem eDediščina (v nadaljnjem besedilu aplikacija ISeD) je bil izdelan v okviru projekta »Celovita informacijska podpora procesom varstva nepremične kulturne dediščine«. Ministrstvo za kulturo je s tem projektom skupaj z ostalimi deležniki izdelalo, dopolnilo in posodobilo vsebino in procese na področju varstvenih režimov kulturne dediščine. Zagotovilo je večjo uporabo e-storitev na področju kulture ter večjo preglednost in učinkovitost varstva kulturne dediščine pri urejanju prostora, graditvi objektov in upravljanju nepremičnin. Aplikacija ISeD je zasnovana spletno, vsi moduli uporabljajo skupno infrastrukturo državnega računalniškega oblaka (DRO) in skupni tehnološko neodvisen gradnik spletnega GIS (geografski informacijski sistem) urejevalnika ISeDGIS na GeoHUB-SI v okolju MJU. Aplikacija ISeD omogoča: • vzdrževanje in uporabo registra nepremične kulturne dediščine (modul eRNPD) in registra nesnovne kulturne dediščine (modul eRNSD), • vzpostavitev in vzdrževanje sistema varstvenih območij dediščine (modul eVOD) ter • učinkovito spremljanje in nadzor arheoloških raziskav na terenu (modul eArheologija). Aplikacija ISeD podpira vse faze zgoraj navedenih postopkov varstva dediščine in vse vključene deležnike: Ministrstvo za kulturo, pristojne organizacije za varstvo kulturne dediščine, državne in zasebne izvajalce arheoloških raziskav, regionalne muzeje in državljane. Javno dostopni del aplikacije ISeD omogoča državljanom, da se vključijo v sistem varstva kulturne dediščine. Na portalu Moja eDediščina lahko državljani vlagajo pobude za vpis v register kulturne dediščine in vloge za pridobitev kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheoloških ostalin, vključno z njihovim sofinanciranjem, ter sodelujejo v e-javnih obravnavah o določitvi varstvenih režimov kulturne dediščine. Z uporabo aplikacije ISeD in enotne metodologije, ki je bila razvita v okviru projekta eDediščina, omogočamo enoten pristop k vrednotenju, obravnavi in varovanju nepremične kulturne dediščine na ravni celotne države in za vse zvrsti te dediščine.   V okviru aplikacije ISeD so posodobljeni javni pregledovalniki registra nepremične in registra nesnovne kulturne dediščine ter varstvenih režimov kulturne dediščine; razvit je nov pregledovalnik evidence izvedenih arheoloških raziskav. Podatki, ki so na voljo v javnih pregledovalnikih, se osvežujejo sproti in omogočajo pregled stanja nepremične kulturne dediščine v realnem času. Poleg pregledovalnikov so bile vzpostavljene tudi spletne storitve dostopanja in prevzemanja podatkov, ki so v celoti dostopni kot odprti podatki. S tem je zagotovljeno bolj učinkovito vključevanje varstva dediščine v prostorsko načrtovanje in gradnjo (eProstor in eGraditev).

Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 25.04.2023 | 452 ogledov

Ministrstvo za digitalno preobrazbo

Nacionalni okvir interoperabilnosti - Portal NIO

Portal NIO (nacionalni interoperabilnostni okvir) je nacionalna spletna točka za objavo interoperabilnostnih rešitev in izdelkov javnega sektorja. Predstavlja osnovno orodje za objavljanje, spremljanje in uporabo različnih interoperabilnostnih izdelkov (tehničnih, semantičnih, organizacijskih, pravnih). Portal omogoča pregledno objavo interoperabilnostnih rešitev in izvoz objavljenih rešitev v standardni obliki (ADMS in DCAT). Uporabnikom omogoča dva načina dela: uporabniški in uredniški del. Uporabniški del je namenjen aktivnostim, kot so pregled vsebin in dostop do odprtih podatkov ter aplikacij. Uredniški del je namenjen vnašanju vsebin portala in vnašanju vsebin izdelkov, podatkov in aplikacij. Najpomembnejši del uredniškega portala NIO je postopek objave in potrditev interoperabilnostnih rešitev za uvrstitev izdelkov v katalog. Evropski okvir interoperabilnosti: "Države članice morajo v svoje strategije za interoperabilnost vključiti znanja in spretnosti v zvezi z interoperabilnostjo ter priznati, da je interoperabilnost večrazsežnostno vprašanje, za katero so potrebni ozaveščenost ter znanja in spretnosti na pravni, organizacijski, semantični in tehnični ravni. " NIO je slovenski model interoperabilnostnega okvira in kot tak predstavlja skupno dogovorjen pristop k izvajanju javnih storitev na interoperabilnostni način. NIO določa nacionalne pogoje za doseganje interoperabilnosti in zagotavlja, da se lahko tudi področni interoperabilnostni okviri usklajeno razvijajo, čeprav oblikujejo rešitve, ki so značilne za posamezno področje (npr. eZdravje, ePravosodje, eProstor idr.). NIO opredeljuje osnovne smernice za interoperabilnost v obliki skupnih načel, modelov in priporočil. Je dinamični sistem, njegovo izvajanje je iterativno. Predstavlja dolgoročno aktivnost in zagotavlja trajnostni razvoj interoperabilnih rešitev.

Na voljo kot: PDF
Izdelek | Verzija: 1.0 | Datum zadnje spremembe: 14.04.2023 | 695 ogledov

Ministrstvo za javno upravo

Evidenca aplikacij

42EVA (Evidenca aplikacij) je informacijska podpora evidenci, v kateri evidentiramo pomembne meta podate o aplikacijah, in tako bolje organiziramo delo z njimi. Del evidence predstavljajo tudi podatki evidence dejavnosti obdelave, ki jo kot obvezno pri obdelavi osebnih podatkov zahteva Splošna uredba o varstvu podatkov. Aplikacija 42EVA omogoča, da so na enem mestu strukturirano zbrani ključni podatki o aplikacijah in njihovih modulih. Podatki so strukturirano zabeleženi, tako da ni težko pripraviti ustreznih pregledov in seznamov, ki lahko služijo pri odločanju na različnih nivojih. Podatke lahko tako vsak uporabnik (z ustreznimi pravicami) pregleduje na ekranu ali pa iz njih pripravi xls datoteko in jo pregleduje z Excel-om. V okviru aplikacije 42EVA se vzpostavlja podpora za nov način vodenja evidence obdelav OP (osebni podatki), ki je po novem zahtevana tako pri upravljavcu kot pri pogodbenem obdelovalcu. V okviru sistema EVA so te evidence pokrite s tako imenovano “Matriko razmejitve odgovornosti”. V evidenco aplikacij so vpisane aplikacije, sistemi, ki izpostavljajo podatkovne storitve. Ti podatki so potrebni za vzpostavitev sistema portfolija podatkovnih storitev, ki je opredeljen v Strategiji upravljanja semantične interoperabilnosti in pripadajočem akcijskem načrtu. Aplikacija 42EVA deluje znotraj HKOM omrežja in je dostopna uporabnikom, katere so v aplikacijo vnesli skrbniki te aplikacije. 42EVA sestavljajo sklopi: - Aplikacije: aplikacija je informacijska rešitev, ki je sestavljena iz programske kode in vsega, kar sodi zraven za njeno delovanje, ki podpira dejavnosti (nekatere ali vse) institucije v okviru danega vsebinskega področja. - Moduli: so komponente informacijske rešitve (koda, parametrske datoteke, druge datoteke, dokumentacija), ki jih je možno samostojno namestiti in skupaj z drugimi moduli podpirajo (izvajajo) aktivnosti celotne aplikacije. - Pogodbe/dogovori: je seznam pogodb/dogovorov, povezanih z upravljanjem aplikacij in njihovih modulov. - Poročila: obsega seznam predpripravljenih poročil in izpisov.

Na voljo kot: DOCX
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 10.10.2022 | 302 ogledov