Prijava z geslom
Pozabljeno geslo

Katalog

V katalogu NIO so objavljeni izdelki slovenskega interoperabilnostnega okvira. Izdelki (v kontekstu NIO) so viri in sredstva, ki jih javni sektor uporablja kot pomembne, skupne gradnike pri razvoju informacijsko tehnoloških rešitev. 

FILTRI


PODROČJE

Javna uprava, upravni postopki in informacijska varnost (12)
Informacijska družba (11)
Splošno (8)
Prostor (7)
Varstvo osebnih podatkov in informacije javnega značaja (3)
Znanost in tehnologija (2)
Statistika (2)
Promet (2)
Kultura (1)
Izobraževanje (1)
Vsa področja

GRADNIK

Centralni infrastrukturni gradniki (11)
Digitalne identitete, elektronski podpis ter e-Dokumenti (4)
Interoperabilnostni okvir, centralne aplikacije (4)
Centralni gradniki, arhitektura e-uprave (3)

RAVEN INTEROPERABILNOSTI

E-storitve (16)
Tehnična interoperabilnost (8)
Semantična interoperabilnost (2)
Organizacijska interoperabilnost (1)
Pravna interoperabilnost (1)

PODRAVEN INTEROPERABILNOSTI

e-Storitve (14)
Storitve medsebojnih povezav (3)
Drugo (2)
Spletne storitve (2)
Semantična orodja (2)
Medorganizacijski dogovori (1)
Arhitektura distribuiranih rešitev (1)
Mrežne storitve (1)
Pogodba (1)
Predstavitev podatkov in izmenjava (1)
Vse podravni interoperabilnosti

STATUS

Priporočen (11)
Obvezen (9)
Sprejet (8)

FORMAT

PDF (14)
DOCX (3)
ZIP (2)
ODT (1)
PPTX (1)
PPT (1)
DOC (1)
BINARY (1)
Vsi formati

INSTITUCIJA

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO (8)
Ministrstvo za digitalno preobrazbo (5)
Geodetska uprava Republike Slovenije (4)
Ministrstvo za kulturo (2)
Ministrstvo za javno upravo (2)
Statistični urad Republike Slovenije (2)
Univerza v Mariboru - Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (2)
Arhiv Republike Slovenije (1)
MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO IN PROSTOR, GEODETSKA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE (1)
REPUBLIKA SLOVENIJA, MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE, AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE (1)
Vse institucije

28 Rezultatov v katalogu

Razvrsti po

V Sloveniji je pretvorba e-gradiva v formate, primerne za dolgoročno hrambo s predpisi določena kot obvezna (ZVDAGA, 11. člen in 28. člen ), kadar je treba e-gradivo hraniti več kot pet let (Hramba gradiva nad pet let se smatra kot dolgoročna hramba ). Zakonsko so določeni tudi kriteriji, ki jih morajo izpolnjevati formati, da so primerni za dolgoročno hrambo (Uredba o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva- UVDAG, 42. člen.), vendar so določene le splošne lastnosti tovrstnih formatov. Zato Arhiv Republike Slovenije (Arhiv RS) za posamezne tipe e-gradiva, skladno s Pravilnikom o enotnih tehnoloških zahtevah za zajem in hrambo gradiva v digitalni oblik (35. člen) objavlja na svoji spletni strani seznam najpogosteje uporabljenih formatov za posamezne vrste e-gradiva, ki so primerni za njegovo dolgoročno hrambo oz. jih Arhiv RS priporoča ali označuje kot sprejemljive. Za pretvarjanje e-gradiva iz enega formata v drugega potrebujemo posebno programsko opremo, ta je lahko vgrajena v samo aplikativno opremo (npr. urejevalniki besedil) ali pa je to ločena programska oprema – pretvornik (angl. converter). Ker pa se pri pretvorbah e-gradiva lahko izgubi del informacij tega gradiva, je treba pravilnost vsake pretvorbe preveriti s posebno programsko opremo – validatorjem. Slovenski predpisi posebej ne opredeljujejo, kateri pretvorniki oz. validatorji so primerni za uporabo, hkrati pa tudi vemo, da je danes na spletu dostopnih množica njih. Izbira ustreznih programskih orodij za pretvorbo in validacijo je izjemnega pomena, saj so na voljo lastniška, brezplačna ali odprtokodna orodja z različnimi funkcionalnostmi in cenovno dostopnostjo. Da bi bila odločitev, katere pretvornike oz. validatorje uporabiti v postopku pretvorbe, si je slovenska javna arhivska služba (SJAS) v okviru projekta vzpostavitve slovenskega javnega e-arhiva (Projekt e-ARH.si: ESS 2016 – 2020/2021) zadala nalogo, da bo to področje raziskala in na trgu ta programska orodja poiskala. Ključno izhodišče pri izvedbi zastavljene naloge je bilo določilo iz 10. člena ZVDAGA. V okviru projektne naloge KC2.5 smo poiskali, preizkusili in oblikovali nabor pretvornikov za različne vrste e-arhivskega gradiva ter validatorjev. Iskali smo jih za posamezne vrste e-gradiva, in sicer tekstovno, slikovno, avdiovizualno, podatkovne baze, e-pošto, spletne strani in prostorske podatke.

Na voljo kot: PDF
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 29.12.2021 | 303 ogledov

Metapodatki so jedro vsake sodobne prostorske infrastrukture in omogočajo opis lastnosti prostorskih podatkov in z njimi povezanih storitev. Zagotavljajo tudi povezovanje sodobnih elektronskih storitev in s tem omogočajo in poenostavljajo dostop do prostorskih podatkov ter njihovo uporabo v različnih aplikacijah. Geodetska uprava RS je v sodelovanju s projektno skupino INSPIRE ter izvajalcem Igea, d.o.o. pripravila specifikacijo slovenskega metapodatkovnega profila za prostorske podatke in storitve. Kot zakonsko določena točka za stike in poročanje o izvajanju direktive INSPIRE ter skrbnica slovenske infrastrukture za prostorske informacije je Geodetska uprava RS zadolžena za vodenje metapodatkovnega sistema za prostorske informacije in z njimi povezane storitve. Že pred časom je skladno z zahtevam INSPIRE pripravila informacijski sistem za vodenje prostorskih metapodatkov (IMPS), ki je v sedanji, nadgrajeni obliki, usklajen s slovenskim metapodatkovnim profilom. Slovenski metapodatkovni profil v celoti upošteva zahteve direktive INSPIRE in izvedbenih pravil za njeno izvajanje, nadgrajen pa je z dodatnimi metapodatkovnimi elementi in pravili, ki so skladni s potrebami za vodenje prostorskih metapodatkov v Sloveniji. Profil je obvezen je za vse upravljavce prostorskih podatkov, ki objavljajo metapodatke v slovenskem metapodatkovnem sistemu (ne glede na to, ali zbirke sodijo pod okrilje zahtev direktive INSPIRE ali ne), tako da morajo pripraviti svoje metapodatke v skladu z zahtevami slovenskega metapodatkovnega profila.

Na voljo kot: PDF
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 27.11.2020 | 346 ogledov

Izdelek | Verzija: 1.1 | Datum zadnje spremembe: 25.05.2017 | 366 ogledov

Univerza v Mariboru - Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko

Nacionalni portal odprte znanosti

Nacionalni portal odprte znanosti sestavljajo repozitoriji, ki omogočajo zbiranje in hranjenje elektronskih oblik zaključnih del študija ter objav zaposlenih na univerzah in raziskovalnih podatkov. Uporabnikom z vsega sveta so na voljo dvojezični spletni in mobilni vmesniki, priporočilni sistem ter funkcionalnosti za uporabnike s posebnimi potrebami. Kompatibilnost repozitorijev univerz z navodili OpenAIRE Evropski komisiji omogoča preverjanje izpolnjevanja določil o obvezni odprti dostopnosti vseh objav iz sofinanciranih projektov v okvirnem programu Obzorje 2020. Repozitoriji univerz so povezani s COBISS.SI in SICRIS-om, vključeni v evropski portal magistrskih ter doktorskih del DART-Europe in v različne spletne imenike, agregatorje ter iskalnike (OpenDOAR, ROAR, BASE …). Zaznavanje podobnosti vsebin (plagiatorstva) se izvaja na nacionalnem portalu za vsako delo, shranjeno v repozitorije univerz. Nacionalni portal preko dvojezičnega spletnega in mobilnih vmesnikov omogoča iskanje po vseh repozitorijih hkrati, na voljo je priporočilni sistem in funkcionalnosti za uporabnike s posebnimi potrebami. Evropska komisija je za okvirni program za sofinanciranje raziskovalne dejavnosti in inoviranja, poimenovan Obzorje 2020, določila, da je obvezna odprta dostopnost vseh recenziranih objav iz sofinanciranih projektov. Odprta dostopnost raziskovalnih podatkov je načrtovana v pilotnem obsegu in bo upoštevala posebnosti znanstvenih področij ter vidike zasebnosti, poslovnih skrivnosti, nacionalne varnosti, upravičenih komercialnih interesov in pravic intelektualne lastnine (več si lahko preberete na straneh, ki so namenjene odprtemu dostopu v programu Obzorje 2020). Z vzpostavitvijo repozitorijev in nacionalnega portala odprte znanosti je zainteresirani javnosti doma ter po svetu (raziskovalcem, študentom, podjetjem, laični javnosti …) omogočen dostop do intelektualne produkcije slovenskih raziskovalnih organizacij. Raziskovalci imajo na voljo infrastrukturo, ki jim omogoča izpolnjevanje določil o obvezni odprti dostopnosti objav iz javno financiranih raziskav. Cilj nacionalnega portala je podpora odprti znanosti, ki poleg odprtega dostopa do objav raziskovalcev in podatkov raziskav vključuje tudi odprto sodelovanje znanstvenikov v različnih fazah raziskovanja (več o odprti znanosti najdete v poročilu organizacije Royal Society).

Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 23.03.2017 | 254 ogledov