Prijava z geslom
Pozabljeno geslo

Katalog

V katalogu NIO so objavljeni izdelki slovenskega interoperabilnostnega okvira. Izdelki (v kontekstu NIO) so viri in sredstva, ki jih javni sektor uporablja kot pomembne, skupne gradnike pri razvoju informacijsko tehnoloških rešitev. 

FILTRI


PODROČJE

Javna uprava, upravni postopki in informacijska varnost (33)
Informacijska družba (32)
Splošno (22)
Prostor (10)
Statistika (4)
Varstvo osebnih podatkov in informacije javnega značaja (4)
Kultura (2)
Gospodarstvo (2)
Znanost in tehnologija (2)
Finance (2)
Izobraževanje (2)
Promet (2)
Mednarodne zadeve (1)
Davki (1)
Pravosodje (področje pravobranilstva, tožilstva in kazenskih sankcij) (1)
Sodstvo in pravdni postopki (1)
Kmetijstvo, ribištvo, gozdarstvo in prehrana (1)
Okolje (1)
Notranje zadeve (1)
Vsa področja

GRADNIK

Centralni infrastrukturni gradniki (19)
Digitalne identitete, elektronski podpis ter e-Dokumenti (16)
Centralni gradniki, arhitektura e-uprave (11)
Interoperabilnostni okvir, centralne aplikacije (10)
Skupne metodologije in politike (3)
Centralne distribucije (1)
Vsi gradniki

RAVEN INTEROPERABILNOSTI

E-storitve (45)
Tehnična interoperabilnost (13)
Organizacijska interoperabilnost (9)
Semantična interoperabilnost (5)
Pravna interoperabilnost (5)

PODRAVEN INTEROPERABILNOSTI

e-Storitve (42)
Nacionalni interoperabilnostni okvir (5)
Spletne storitve (4)
Semantična orodja (4)
Storitve medsebojnih povezav (4)
Medorganizacijski dogovori (3)
Drugo (3)
Arhitektura distribuiranih rešitev (2)
Pogodba (2)
Protokoli posredovanja datotek in sporočil (1)
Memorandum (1)
Zakon (1)
Mrežne storitve (1)
Sklep (1)
Politika NIO (1)
Podatkovni vmesniki (1)
Predstavitev podatkov in izmenjava (1)
Vse podravni interoperabilnosti

STATUS

Priporočen (38)
Obvezen (20)
Sprejet (19)

FORMAT

PDF (36)
DOCX (10)
ZIP (4)
DOC (3)
PPT (3)
BINARY (3)
ODT (1)
XML_TEXT (1)
TXT (1)
XLSX (1)
PPTX (1)
XLS (1)
Vsi formati

INSTITUCIJA

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO (25)
Ministrstvo za digitalno preobrazbo (15)
Ministrstvo za javno upravo (8)
Geodetska uprava Republike Slovenije (5)
REPUBLIKA SLOVENIJA, MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE, AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE (4)
Statistični urad Republike Slovenije (3)
Ministrstvo za kulturo (2)
Finančna uprava Republike Slovenije (2)
Univerza v Mariboru - Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (2)
Ministrstvo za notranje zadeve (2)
Arhiv Republike Slovenije (1)
Urad Vlade Republike Slovenije za informacijsko varnost (1)
Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana (1)
Služba Vlade Republike Slovenije za zakonodajo (1)
Vrhovno sodišče Republike Slovenije (1)
Komisija za preprečevanje korupcije (1)
Informacijski pooblaščenec (1)
USTAVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE (1)
MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO IN PROSTOR, GEODETSKA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE (1)
GEODETSKI INŠTITUT SLOVENIJE (1)
Vse institucije

77 Rezultatov v katalogu

Razvrsti po

INSPIRE predstavlja kratico za infrastrukturo za prostorske informacije v Evropi in jo uvaja Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE) (UL L št. 108 z dne 25. 4. 2007, str.1). Direktiva je bila uveljavljena 15. maja 2007 in določa pravne okvire za vzpostavitev in delovanje evropske infrastrukture za prostorske informacije, ki predstavlja zbir medopravilnih infrastruktur za prostorske informacije posameznih držav članic. Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE) | (UL L, št. 108 z dne 25.04.2007, str.1) je bila uveljavljena 15. maja 2007. Določila direktive INSPIRE so prenesena v slovenski pravni red z Zakonom o infrastrukturi za prostorske informacije (ZIPI), ki določa pravila za vzpostavitev in zagotavljanje infrastrukture za prostorske informacije v Republiki Sloveniji. Evropsko kot tudi slovensko infrastrukturo za prostorske informacije sestavljajo metapodatki, zbirke prostorskih podatkov in storitve v zvezi s prostorskimi podatki, omrežne storitve in tehnologije, dogovori o souporabi zbirk prostorskih podatkov in storitev v zvezi s prostorskimi podatki, dostopu do njih in njihovi uporabi ter mehanizmi in postopki za usklajevanje in spremljanje ravnanja po ZIPI in po evropskih predpisih. Na podlagi direktive INSPIRE so bili sprejeti evropski predpisi za njeno izvajanje. Predpisi so izdani v obliki uredb in odločb, ki so obvezujoči za vse države članice. Predpisi se nanašajo na metapodatke, na zbirke podatkov in njihovo medopravilnost, na storitve za dostop do podatkov, na souporabo podatkov v evropskem prostoru ter na spremljanje in poročanje izvajanja direktive INSPIRE.

Na voljo kot: PPT
Izdelek | Verzija: 1.0 | Datum zadnje spremembe: 13.07.2015 | 363 ogledov

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO

Portal STOPbirokraciji.si

Namen portala je: • seznanitev uporabnikov z vsemi aktualnimi informacijami glede izvedbe programa in objavi dobrih praks (na nacionalni in EU ravni), • vpogled v aplikacijo, kjer so na enem mestu zajete vse informacije o administrativnih obremenitvah glede na posamezen predpis/resor/življenjski dogodek oziroma obveznost(zajetih preko 3.500 predpisov); • izpisu poročil o administrativnih bremenih na posameznem v programu izmerjenem predpisu (zakonu, uredbi, pravilniku), pri čemer je omogočeno izbiranje med različnimi izpisi glede posameznih obremenitev (npr.pridobitev gradbenega dovoljenja, vpis v šolo, ipd.); • posredovanju dodatnih predlogov poenostavitev s strani uporabnikov, in sicer z namenom doseganja največjega možnega učinka glede zasledovanja cilja zmanjšanja administrativnih bremen in poenostavitve postopkov v višini 25 %. Portal je namenjen vsem podjetnikom in državljanom, ki bodisi v poslovnem procesu ali v vsakdanjem življenju prihajajo v stik z upravnimi postopki, kjer se srečujejo z obveznostmi, ki jih morajo izpolnjevati, da zadostijo zahtevam zakonodaje. Poleg podjetnikov in državljanov je namenjen tudi pripravljavcem predpisov in drugim zaposlenim v državni upravi, ki se srečujejo z upravnimi postopki. S spletnim portalom smo zagotovili: • transparentnost (združitev vseh podatkov izvedenih analiz meritev na enem mestu), • možnost participacije uporabnikov pri sooblikovanju zakonodaje (možnost podajanja pobud/komentarjev/dodatnih predlogov za razbremenitev z omogočeno dvosmerno komunikacijo), • možnost spremljanja neto učinkov zakonodajnih sprememb (tako kvantitativno kot tudi vsebinsko, kar nas uvršča med vodilne v EU) • ažurnost informacij in • mednarodno primerljivost podatkov. RS se je v sklopu politike boljše zakonodaje spoprijela z aktivnim izvajanjem principov boljše priprave predpisov, in sicer se s sprejetjem programa »minus 25 %«, ki ga je Vlada RS sprejela in potrdila v letu 2009, v slovenski prostor vnaša nova miselnost priprave boljše zakonodaje, katerega del je tudi odprava administrativnih bremen in poenostavitev postopkov in posledično vzpostavljanje okolja in pogojev za učinkovito in uspešno upravo.  Boljša zakonodaja lahko: - Izboljša konkurenčnost podjetij / gospodarstva - Pospešuje odprtost trga - Izboljša življenjski standard - Poveča transparentnost  To v praksi pomeni: - Zmanjšanje stroškov podjetij - Ohrabritev poslovnega sektorja - Učinkovita zakonodajna ureditev - Boljša zakonodaja = boljše izpolnjevanje obveznosti Za potrebe izvajanja programa »minus 25 %« je MNZ vzpostavil spletni portal http://www.stopbirokraciji.si, in sicer: • spletno stran, • nacionalno podatkovno zbirko meritev administrativnih bremen v predpisih RS in • sistem za upravljanje s komentarji.

Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 12.03.2015 | 241 ogledov

Upravljanje z elektronskimi identitetami postaja ključni element e-poslovanja, vendar pomanjkanje skupnih pristopov odpira mnogo vprašanj v zvezi z zasebnostjo in varnostjo. V Sloveniji se za potrebe avtentikacije uporabnika pri opravljanju elektronskih storitev in za elektronsko podpisovanje že od vzpostavitve zakonske podlage leta 2000 dalje uporabljajo kvalificirana digitalna potrdila. Kljub temu, da overitelji tovrstna potrdila izdajajo že več kot deset let, pa danes ugotavljamo, da je uporaba e-podpisa kot tudi samih kvalificiranih digitalnih potrdil relativno zahtevna in ne dovolj razširjena, da bi dejansko omogočala širšo uveljavitev e-poslovanja tako v poslovnem svetu kot tudi v javni upravi, uporaba naprav za varno tvorbo e-podpisa pa je še precej manj uveljavljena. Zaradi zgoraj naštetih dejstev in glede na trenutni trend v državah EU ter razvoj informacijskih tehnologij je potrebno državljanom in podjetjem omogočiti varne, enostavne in sodobne koncepte za elektronsko podpisovanje in izkazovanje identitete na elektronski način. Izvedena je bila podrobna analiza možnosti, ki so na voljo za dosego tega cilja, z namenom pripraviti pravna, organizacijska in tehnična izhodišča za vpeljavo e-identitet, ki bodo omogočale enolično identifikacijo imetnika pri uporabi e-storitev ter tvorjenje kvalificiranega elektronskega podpisa. Izvedena je bila podrobna analiza možnosti za vpeljavo e-identitet, ki bodo omogočale enolično identifikacijo imetnika pri uporabi e-storitev ter tvorjenje kvalificiranega elektronskega podpisa. Opredeljeni so bili naslednji temeljni cilji za prenovo sistema e-identitet: • enostavnost uporabe, • široka uporabnost, • zagotovljen visok nivo varnosti, • zagotovljeno varstvo osebnih podatkov, • enostavnost integracije, • poenoteno upravljanje, • sorazmerno hitra uvedba, • sprejemljivi stroški. Na podlagi teh osmih ciljev so bile možnosti razdeljene v tri različne sklope, ki so bili analizirani in ovrednoteni neodvisno drug od drugega: • Sklop 1: pravne možnosti e-identitet, • Sklop 2: modeli identifikatorjev, • Sklop 3: različne tehnične izvedbe e-identitet. Končni rezultati analize temeljijo na več podlagah, in sicer smo upoštevali: • rezultate vrednotenja posameznih variant odločitvenega modela, ki so jih ocenjevali različni deležniki v obliki fokusnih skupin (ponudniki e-storitev v javni upravi in zasebnem sektorju, predstavniki končnih uporabnikov iz javne uprave in državljani ter strokovnjaki medresorske delovne skupine), • mnenje predstavnikov potrošnikov, • mnenje predstavnikov ponudnikov e-storitev iz zasebnega sektorja, • zunanje pravno mnenje, • mnenje medresorske delovne skupine, • predlog nove uredbe v zvezi z e-podpisom, e-identifikacijo, e-avtentikacijo in sorodnimi storitvami na ravni EU, • najnovejše usmeritve v drugih državah in • izsledke izvajanja EU projekta STORK.

Na voljo kot: PDF
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 02.03.2015 | 524 ogledov

SPOCS (angl. Simple Procedures Online for Cross-border Services, http://www.eu-spocs.eu/) je pilotni projekt velikih razsežnosti iz Okvirnega programa za konkurenčnosti in inovacije (CIP, angl. Competitiveness and Innovation Framework Programme, http://ec.europa.eu/cip/ict-psp/index_en.htm), ki bo pomagal državam članicam razviti drugo generacijo enotnih kontaktnih točk z vsemi funkcionalnostmi za čezmejno interoperabilnost, ki je nujna za opravljanje storitev v katerikoli drugi članici, kot to narekuje Direktiva o storitvah na notranjem trgu. SPOCS čezmejeno interoperabilnost rešuje na področjih sindikacija vsebine, e-dokumenti, interoperabilno e-vročanje in e-sef ter interoperabilni imenik e-storitev. V okviru skupine se pripravljajo skupna priporočila, ustrezne specifikacije in odprti moduli. SPOCS predlagane rešitve preizkuša na konkretnih poklicih. Slovenija skupaj z Litvo rešitve preizkuša na poklicu arhitekta. Pri tem sodeluje z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije. Na praktičnih primerih se bo izkazalo, kako implementirati tovrstne storitve in kakšne izzive in koristi lahko pričakujemo za celotno okolje EU. SPOCS je triletni projekt, ki se je pričel leta 2009. Ob začetku je bilo vanj vključenih 12 partnerjev, od tega 7 držav s predstavniki iz javne uprave. V širitvi tega projekta novembra 2010 se je priključilo 9 novih držav s predstavniki javne uprave, vključno z Ministrstvom za pravosodje in javno upravo (MPJU), in dve gospodarski združenji. Projekt se je podaljšal in se bo izvajal do konca leta 2012. Pomembna je navezava na druge projekte (npr. STORK, PEPPOL), saj se med drugim predvideva tudi uporaba določenih rešitev, ki so oziroma bodo razvite v njihovem okviru. Tako je za SPOCS pomembna povezava s projektom STORK, ki se ukvarja z iskanjem rešitve za čezmejno priznavanje e-identitet. MPJU je bilo aktivno vključeno v ta projekt in ima že vzpostavljeno ustrezno infrastrukturo tako za prepoznavanje tujih e-identitet kot tudi rešitev za čezmejno e-vročanje.

Na voljo kot: PDF
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 02.03.2015 | 199 ogledov

STORK je pilotni projekt velikih razsežnosti iz Okvirnega programa za konkurenčnosti in inovacije (CIP, angl. Competitiveness and Innovation Framework Programme, http://ec.europa.eu/cip/ict-psp/index_en.htm) za varno priznavanje elektronskih identitet med državami (angl. Secure Identity Across Borders Linked, http://www.eid-stork.eu/). Informacijski sistem PEPS (angl. Pan European Proxy Service) državljanom v državah Evropske unije omogoča zaupen in varen dostop do spletnih aplikacij ponudnikov storitev (angl. Service Provider, SP) v drugih državah EU. Državljan ne potrebuje drugega kot e-identiteto, ki jo je pridobil v svoji državi članici s strani nekega zaupanja vrednega izdajatelja (angl. Identity Provider, IP). Preko PEPS se poleg zanesljive identifikacije državljana zanj lahko pridobijo tudi osebni podatki iz zanesljivih virov, t.j. različnih uradnih evidenc (angl. Attribute Provider, AT). Organiziranost na slovenski ravni: • PEPS: S sistemom PEPS na slovenski ravni (SI-PEPS) upravlja Ministrstvo za pravosodje in javno upravo , Direktorat za informatiko in e-storitve. Preko interoperabilnostne strukture STORK se SI-PEPS povezuje s sistemi PEPS v drugih državah. • IP: Državljan Slovenije z digitalnim potrdilom overitelja, ki deluje v Sloveniji, izkaže svojo identiteto in dobi dovoljenje za pooblaščen dostop do spletnih aplikacij v drugi državi, npr. za spremembo naslova prebivališča. V slovenskem PEPS so trenutno priznana digitalna potrdila izdajateljev SIGEN-CA, SIGOV-CA in POŠTArCA, v prihodnje pa bodo vključena tudi digitalna potrdila ostalih izdajateljev. • AP: Sistem SI-PEPS je povezan s Centralnim registrom prebivalstva (CRP), ki za potrebe obstoječih storitev, podprtih v STORK, zagotavlja potrebne osebne podatke slovenskih državljanov. • SP: Slovenija preko STORK trenutno nudi tri storitve: 1. e-Vročanje (e-Delivery) pri Pošti Slovenije: V okviru pilota je omogočen dostop do nacionalnih rešitev za e-vročanje na podlagi prepoznavanja e-identitet z infrastrukturo STORK. Pilot zagotavlja infrastrukturo za čezmejno e-vročanje s povezavo med sistemi različnih držav. 2. Sprememba naslova (Change of Address) pri Ministrstvu za notranje zadeve: Če se uporabnik preseli v Španijo, Portugalsko, Švedsko ali Estonijo, lahko koristi storitve, ki so bile razvite v teh državah v okviru pilota “Sprememba naslova”. Gre za spletne aplikacije, ki državljanom EU olajšajo spremembo naslova prebivališča pri selitvi iz ene države v drugo. V vseh državah se uporabnik lahko identificira preko infrastrukture STORK. 3. Prijava v Avtentikacijski sistem Evropske komisije ECAS: V okviru pilota je bila izvedena integracija sistema avtentikacije STORK z Avtentikacijskim sistemom Evropske komisije ECAS. S tem je omogočen enostaven dostop do številnih storitev Evropske komisije, ki podpirajo prijavo prek sistema ECAS.

Na voljo kot: PDF
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 02.03.2015 | 259 ogledov

STORK je pilotni projekt velikih razsežnosti iz Okvirnega programa za konkurenčnosti in inovacije (CIP, angl. Competitiveness and Innovation Framework Programme, http://ec.europa.eu/cip/ict-psp/index_en.htm) za varno priznavanje elektronskih identitet med državami (angl. Secure Identity Across Borders Linked, http://www.eid-stork.eu/). V okviru projekta je bil pripravljen usklajen nabor atributov, ki jih je mogoče prenašati preko sistemov PEPS med različnimi uradnimi evidencami in posameznimi ponudniki storitev. V okviru pilotskega projekta STORK 2.0 bo ta nabor predvidoma razširjen z atributi, potrebnimi za opravljanje pilotnih storitev tega projekta. V času objave na portalu NIO je mogoče prenašati naslednje atribute: • kodaNarodnosti (nationalityCode), • ePošta (eMail), • starost (age), • dovoljenjeZaPrebivanje (residencePermit), • priimek (surname), • ime (givenName), • spol (gender), • davčnaŠtevilka (fiscalNumber), • eIdentifikator (eIdentifier), • privzetoDružinskoIme (adoptedFamilyName), • podedovanoDružinskoIme (inheritedFamilyName), • jeStarostVečKot (isAgeOver), • tekstovniNaslovPrebivališča (textResidenceAddress), • naziv (title), • stan (maritalStatus), • podpisanDokument (signedDoc), • psevdonim (pseudonym), • datumRojstva (dateOfBirth), • kanoničniNaslovPrebivališča (canonicalResidenceAddress), • državaRojstva (countryCodeOfBirth), • nivo zaupanja (citizenQAAlevel). Podrobnosti z natančnimi definicijami posameznih atributov so podane v pripeti datoteki D5.7.3_Functional_Design_for_PEPS-MW_models_and_interoperability_FINAL.pdf. Pri določanju nivojev zaupanja je bil uporabljen pristop, da ponudniki storitev uporabljajo njim poznane, domače nivoje avtentikacije. Za zagotovitev interoperabilnosti z drugimi državami članicami je potrebno vzpostaviti mehanizem samodejnega prevajanja med nivoji zaupanja posameznih držav članic, ki se izvaja preko t.i. STORK QAA nivojev zaupanja (STORK Quality Authentication Assurance Levels), pri čemer je potrebno upoštevati način identifikacije uporabnika ob izdaji e-identitete, postopek njenega izdajanja, zaupanje v izdajatelja e-identitete, obliko e-identitete in varnost avtentikacijskega mehanizma. Upoštevaje vse navedene elemente vsaka država članica svoje domače nivoje zaupanja prevaja v enega izmed naslednjih STORK QAA nivojev: • QAA nivo 1, • QAA nivo 2, • QAA nivo 3, • QAA nivo 4. Podrobnosti glede določanja nivojev zaupanja so podane v pripetih datotekah D2.1_v_1_5-def.pdf in D2.3_final.pdf.

Na voljo kot: PDF
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 02.03.2015 | 249 ogledov