Login with password
Forgotten password

Catalogue

Search within the site. The repositories of the NIO portal are used as catalogues. These catalogues contain information on datasets and data structure, their use, data administrator etc. The owner of the information is always the institution which created them, regardless if the institution is part of the private sector or a non-govermental organisation. The owner of all information within the public information system is the state.
IMPORTANT!
Since 9.12.2016, the "DATA" are being published on our NEW OPEN DATA PORTAL "OPSI": https://podatki.gov.si/data/search .
 

FILTERS


FIELD

Information Society (7)
Public administration, administrative procedures and information security (7)
General (6)
Science and Technology (2)
Education (1)

BUILDING BLOCK

Interoperability framework, central applications (4)
Central IT building blocks (4)
Digital identities, electronic signiture and e-Documents (3)
Central building blocks, e-Government architecture (1)

INTEROPERABILITY LEVEL

E-Services (8)
Technical interoperability (4)
Semantic interoperability (1)

INTEROPERABILITY SUBLEVEL

E-services (6)
Other (2)
Semantic assets (1)
Distributed Application Architecture (1)
Network Services (1)
Web Services (1)
Interconnection Services (1)
All interoperability sublevels

STATUS

Recommended (7)
Mandatory (3)
Adopted (3)

FORMAT

PDF (9)
DOCX (3)
PPT (2)
ODT (1)
DOC (1)
ZIP (1)
Vsi formati

INSTITUTION

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO (4)
Ministrstvo za digitalno preobrazbo (4)
Ministrstvo za javno upravo (2)
Ministrstvo za kulturo (1)
Univerza v Mariboru - Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (1)
Ministrstvo za notranje zadeve (1)
All institutions

13 Results in catalogue

Sort by

Osnovni namen SI-CAS je integracija funkcionalnosti ugotavljanja elektronske identitete uporabnikov v informacijske rešitve v okviru javnega sektorja. Vzpostavljen je kot centralna storitev za preverjanje identitet v spletnih storitvah. Centralna storitev je smiselna, ker gre za univerzalno zahtevo za vse storitve, ki zaradi zagotavljanja varnosti in zaupanja potrebujejo zanesljivo ugotavljanje identitete. S centralno podporo zagotovimo lažje upravljanje in podporo uporabi različnih elektronskih identifikatorjev različnih izdajateljev ter podporo različnim tehničnim rešitvam (npr. podporo za zanesljivo avtentikacijo preko mobilnih aparatov) in njihovemu razvoju. Identifikacija uporabnika je možna z različnimi identitetami domačih in tujih ponudnikov identitet. Uporabniki se tako lahko identificirajo z e-identitetami različnih nivojev zaupanja, od najnižjega nivoja (uporabniška imena in gesla, FB profil, …) do najvišjih nivojev (e-identiteta na varnem mediju, npr. na pametni kartici), ki jih zagotavljajo različni ponudniki identitet. Zahtevani nivo zaupanja je vedno določen s strani ponudnika e-storitve, ki je za potrebe avtentikacije povezan na SI-CAS. Evidenca uporabnikov SI-CAS razen e-naslova ter ustrezno zaščitenih (šifriranih oz. zaščitenih z zgostitveno funkcijo) osnovnih identifikatorjev ne vsebuje identifikacijskih podatkov uporabnikov, temveč zgolj informacije, pri katerem ponudniku identitet ima posamezen uporabnik registrirano svojo elektronsko identiteto in pri katerem ponudniku atributov se nahajajo dodatni identifikacijski podatki oziroma atributi. Ponudniki storitev se v primeru uporabe SI-CAS tako ne povezujejo več z vsakim ponudnikom identitet in ponudnikom atributov posebej, temveč le s SI-CAS. SI-CAS v procesu deluje kot zaupanja vreden posrednik. Na zahtevo ponudnika storitev preveri identiteto uporabnika pri ustreznem ponudniku identitet in po potrebi pridobi dodatne identifikacijske atribute pri ponudniku identitet oz. ponudniku atributov in jih kot nabor osebnih podatkov prikaže uporabniku, da jih ta posreduje ponudniku storitev. SI-CAS ima v ta namen vzpostavljeno direktno zaupanje s ponudniki storitev, ponudniki identitet in ponudniki atributov.

Available as: DOCX ZIP PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 03.04.2024 | 1992 views

V omrežje HKOM so povezani subjekti (vse ustanove državne uprave, določene ustanove javne uprave, določene ustanove lokalne samouprave in določeni ostali subjekti), ki imajo zakonsko osnovo za dostop do informacijskih virov, ki so dostopni izključno in samo znotraj omrežja HKOM. Državno komunikacijsko omrežje HKOM se deli na priklopni del omrežja, ki je namenjen hitremu povezovanju različnih delov omrežja in segmentaciji le tega (jedro, pristop, strežniki) ter servisni del omrežja, ki zagotavlja dodatne podporne storitve, kot so: - zagotavljanje kakovosti storitev v LAN, WAN in MAN omrežju, - zagotavljanje varnosti s pomočjo požarnih pregrad za omejevanje prometa v organih in med organi, - zagotavljanje varnosti s pomočjo IPS-IDS sistema za proaktivni nadzor nad prometnimi tokovi v omrežju, - zagotavljanje visoke razpoložljivosti storitev in porazdeljevanja uporabniških sej s pomočjo naprav za delitev bremena, - zagotavljanje storitev priklopa na internet, - zagotavljanje centraliziranega nadzora, - upravljanje in nadzor brezžičnih omrežij, - storitve priklopa strežniških segmentov, -storitve oddaljenih VPN dostopov. V omrežju HKOM zagotavljamo povezljivost na enega od naslednjih načinov: - prek Interneta z uporabo tehnologije VPN, - prek lastnih ali najetih optičnih povezav, - prek IP VPN povezav. Državno komunikacijsko omrežje HKOM je v lasti, pod nadzorom in v upravljanju ministrstva, pristojnega za upravo. Omrežje HKOM zagotavlja subjektom, ki so povezani v omrežje HKOM, dostopno točko za povezavo v internet in v omrežja, ki so v lasti institucij Evropske unije, za izvajanje elektronskih storitev in za objavo splošnih informacij javne uprave. Za uporabnike, ki niso povezani preko stalnih povezav, je v omrežju HKOM vzpostavljen učinkovit varnostni sistem, ki omogoča razpoznavanje uporabnikov. Za ta način povezave v omrežje HKOM se uporablja sistem razpoznavanja podatkov. Za uporabnike, ki so povezani preko stalnih povezav, je primernejši način povezave v omrežje HKOM z vzpostavitvijo navideznega zasebnega omrežja (VPN - Virtual private networking).

Available as: PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 14.09.2023 | 2557 views

Informacijski sistem eJR omogoča podporo procesu izvedbe in obdelave javnih razpisov. Podpira proces elektronske oddaje in obdelave vlog prijaviteljev in zagotavljala potrebne podatke v zvezi z javnimi razpisi in razpisnimi pogoji. Strokovnim sodelavcem nudi podporo postopku evidentiranja, odpiranja, ocenjevanja vlog, generiranja odločb in pogodb, oddaje zahtevkov oz. celotne obdelave vlog prijaviteljev. Rešitev je dostopna kadarkoli in od koderkoli, tudi z mobilne naprave, in je primerno informacijsko varna. Informacijski sistem eJR je zgrajen z uporabo odprtokodnih rešitev in namensko razvitimi moduli. Postavljen je na centralni informacijsko-komunikacijski infrastrukturi državnih organov, ki zagotavlja ustrezne varnostne in tehnične pogoje za delovanje informacijskih sistemov. Pri izgradnji rešitve so bile upoštevane Generične tehnološke zahteve in Smernice za razvoj informacijskih rešitev. eJR uporablja skupne gradnike državne uprave SI-CeS, SI-CAS in smsPASS in se povezuje z dokumentnim sistemom KRPAN ter s centralno elektronsko hrambo CEH. Ključne funkcionalnosti eJR so: - izdelava pametnih elektronskih obrazcev za zajem oz. vnos podatkov preko intuitivnega grafičnega vmesnika; - samodejno preverjanje logične pravilnosti vnosnih polj tekom izpolnjevanja vlog (pred oddajo vloge); - generiranje ustreznih dokumentov (poziv k dopolnitvi, ocenjevalni list, odločba ipd.) glede na fazo postopka izvedbe razpisa; - samostojno prilagajanje izvedbenih parametrov razpisov, ki vključuje tudi oblikovanje projektne skupine in delegiranje projektnih vlog; - izdelava novih razpisov na podlagi predpripravljenih predlog in/ali predhodnih razpisov; - elektronsko ocenjevanje vlog s kvantitatvnimi merili, ki jih je mogoče nastaviti za vsak razpisi posebej; - možnost izvajanja ocenjevanja iz oddaljenih lokacij in neodvisno od ostalih članov strokovnih komisij; - izvoz podatkov iz sistema za namen kasnejših analiz; - prijava preko skupnega gradnika SI-CAS (uporabniško ime in geslo, kvalificirano digitalno potrdilo, smsPASS); - elektronsko podpisovanje vlog z v RS veljavnimi kvalificiranimi digitalnimi potrdili – skupni gradnik SI-CeS; - možnost povezljivosti oz. integracije z zalednimi sistemi (npr. z dokumentnim sistemom KRPAN); - centralno elektronsko hrambo datotek (CEH); - možnost izdelave revizijske sledi, ki zagotavlja vpogled v dostope in aktivnosti uporabnikov sistema. Ministrstvo za kulturo kot lastnik in upravljavec aplikacije eJR dovoljuje drugim organom uporabo izvorne kode za nadgradnjo aplikacije eJR za lastne potrebe.

Asset | Release: 0.1 | Last change date: 25.04.2023 | 796 views

Z informacijskim sistemom KRPAN se v javno upravo uvaja enotno, tehnološko prenovljeno, potrebam javnim uslužbencem prilagodljivo, enostavno nadgradljivo in napredno informacijsko rešitev za podporo upravljanju z dokumentarnim gradivom, nameščeno na centralno informacijsko infrastrukturo Ministrstva za javno upravo. Zaposlenim v državni upravi omogoča hitrejše, fleksibilnejše in učinkovitejše delo z dokumentarnim gradivom. Zagotavlja varen zajem in upravljanje izvirnega in zajetega dokumentarnega gradiva v digitalni obliki. Podpira evidentiranje in vodenje splošnih in upravnih zadev ter dokumentnih seznamov, podporo delu z vladnimi gradivi, podporo delu z e-računi in ostalimi finančno računovodskimi dokumenti ter potnimi nalogi. Modularna zasnova rešitve omogoča nadgradljivost glede na večanje števila uporabnikov, obsega podatkov, spreminjanja in dopolnjevanja funkcionalnosti, spreminjanja notranje organiziranosti uporabnikov ter povezovanja z drugimi informacijskimi sistemi. Drugim informacijskim sistemom ponuja posamezne centralne funkcije kot npr. zajem fizičnega gradiva, centralno številčenje, podpisovanje, potrjevanje in odpremo. Za potrebe varne in zakonsko skladne dolgoročne hrambe je v okviru projekta vzpostavljena centralna hramba elektronskega gradiva, ki bo na voljo tudi drugim informacijskim rešitvam organov državne uprave. Nova zakonsko skladna centralna hramba bo zagotavljala varen zajem in upravljanje izvirnega in zajetega dokumentarnega gradiva v digitalni obliki, kar pomeni, da bo omogočala: • Dostopnost - varovanje pred izgubo in stalno zagotavljanje dostopa ves čas trajanja hrambe. • Uporabnost - zagotavljanje reproduciranja in primernost reprodukcij za uporabo. • Celovitost, avtentičnost - dokazljivost povezanosti reproducirane vsebine z vsebino izvirnega gradiva oziroma izvorom tega gradiva (verodostojnost). • Nespremenljivost in neokrnjenost ter urejenost reprodukcije vsebine glede na vsebino izvirnega gradiva. • Ustrezne metapodatke o identifikaciji, izvoru, vsebini, tehničnih lastnostih, nadzoru in sledljivosti. Z novo poenoteno informacijsko rešitvijo, prijaznim uporabniškim vmesnikom in mobilnim dostopom zaposleni v državni upravi dobimo enotno, hitrejše, cenejše in varnejše orodje za delo z dokumentarnim gradivom.

Available as: PDF
Asset | Release: 1.0 | Last change date: 14.04.2023 | 2668 views

Portal NIO (nacionalni interoperabilnostni okvir) je nacionalna spletna točka za objavo interoperabilnostnih rešitev in izdelkov javnega sektorja. Predstavlja osnovno orodje za objavljanje, spremljanje in uporabo različnih interoperabilnostnih izdelkov (tehničnih, semantičnih, organizacijskih, pravnih). Portal omogoča pregledno objavo interoperabilnostnih rešitev in izvoz objavljenih rešitev v standardni obliki (ADMS in DCAT). Uporabnikom omogoča dva načina dela: uporabniški in uredniški del. Uporabniški del je namenjen aktivnostim, kot so pregled vsebin in dostop do odprtih podatkov ter aplikacij. Uredniški del je namenjen vnašanju vsebin portala in vnašanju vsebin izdelkov, podatkov in aplikacij. Najpomembnejši del uredniškega portala NIO je postopek objave in potrditev interoperabilnostnih rešitev za uvrstitev izdelkov v katalog. Evropski okvir interoperabilnosti: "Države članice morajo v svoje strategije za interoperabilnost vključiti znanja in spretnosti v zvezi z interoperabilnostjo ter priznati, da je interoperabilnost večrazsežnostno vprašanje, za katero so potrebni ozaveščenost ter znanja in spretnosti na pravni, organizacijski, semantični in tehnični ravni. " NIO je slovenski model interoperabilnostnega okvira in kot tak predstavlja skupno dogovorjen pristop k izvajanju javnih storitev na interoperabilnostni način. NIO določa nacionalne pogoje za doseganje interoperabilnosti in zagotavlja, da se lahko tudi področni interoperabilnostni okviri usklajeno razvijajo, čeprav oblikujejo rešitve, ki so značilne za posamezno področje (npr. eZdravje, ePravosodje, eProstor idr.). NIO opredeljuje osnovne smernice za interoperabilnost v obliki skupnih načel, modelov in priporočil. Je dinamični sistem, njegovo izvajanje je iterativno. Predstavlja dolgoročno aktivnost in zagotavlja trajnostni razvoj interoperabilnih rešitev.

Available as: PDF
Asset | Release: 1.0 | Last change date: 14.04.2023 | 670 views

Državni računalniški oblak (DRO) predstavlja računalniško infrastrukturo za neposredne proračunske uporabnike in jim nudi shranjevalne, razvojne, poslovne in druge zmogljivosti v obliki storitev ter možnost, da z uporabo koncepta računalništva v oblaku hitro dosežejo svoje poslovne cilje. Infrastruktura je v lasti in upravljanju države, na njej se izvajajo storitve, ki uporabljajo občutljive, osebne in druge podatke in informacije, ki jih država ne želi shranjevati izven svojega okolja. DRO je logična celota podporne infrastrukture ter strojne in računalniške programske opreme. Obsega npr. sisteme UPS, strežniške rezine, različne diskovne sisteme, dostopovne terminale, različne virtualizacijske platforme, operacijske sisteme, lastniško in odprtokodno programsko opremo, nadzorne sisteme, upravljavske sisteme, strojno in programsko definirane mrežne komponente itd. Temelj računalniškega oblaka DRO je virtualizacija strojnih virov, ki so razporejeni v tri logične skupine (podatkovne centre) na dveh lokacijah (Ljubljana, Maribor): PDC (LJ), SP3 (LJ) in NIC (MB). V DRO so pripravljene ali v pripravi storitve za zelo različna področja. Za notranje potrebe so bile izdelane infrastrukturne storitve IaaS (Infrastructure as a Service), delno tudi celotna računalniška okolja PaaS (Platform as a Service), slednja pa se skupaj s programsko opremo za končne uporabnike SaaS (Software as a Service) uvrščajo tudi v splošni del kataloga storitev. DRO tako ponuja npr. storitev centralne elektronske pošte, storitev hrambe elektronskih dokumentov, storitev centralnega varnostnega kopiranja, storitev univerzalne hrambe objektov (dokumentov, zadev, multimedijskih datotek), skupne gradnike (Varnostna shema, SI-CAS, SI-CES, Pladenj, IO-modul, Piwik, iskalnik, elektronski podpis, časovno žigosanje, elektronsko vročanje, spletno odložišče velikih datotek, storitveno vodilo), gostovanja informacijskih sistemov in spletnih predstavitvenih mest itn. vključno s storitvami s področja informacijske varnosti.

Available as: PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 26.10.2022 | 1472 views