Login with password
Forgotten password

Catalogue

Search within the site. The repositories of the NIO portal are used as catalogues. These catalogues contain information on datasets and data structure, their use, data administrator etc. The owner of the information is always the institution which created them, regardless if the institution is part of the private sector or a non-govermental organisation. The owner of all information within the public information system is the state.
IMPORTANT!
Since 9.12.2016, the "DATA" are being published on our NEW OPEN DATA PORTAL "OPSI": https://podatki.gov.si/data/search .
 

FILTERS


FIELD

Public administration, administrative procedures and information security (53)
Information Society (21)
General (16)
Protection of personal data and public information (4)
Economy (4)
Culture (2)
Internal affairs (2)
Science and Technology (2)
Transport (2)
Environment, INSPIRE (2)
International issues (1)
Justice (section attorneys, prosecutors and criminal sanctions) (1)
Judiciary and civil proceedings (1)
All fields

BUILDING BLOCK

Central IT building blocks (14)
Interoperability framework, central applications (11)
Central building blocks, e-Government architecture (10)
Digital identities, electronic signiture and e-Documents (10)
Common methodologies and policies (4)
Central software distribution (2)
All building blocks

INTEROPERABILITY LEVEL

E-Services (25)
Technical interoperability (21)
Organizational interoperability (10)
Legislative interoperability (8)
Semantic interoperability (3)

INTEROPERABILITY SUBLEVEL

E-services (23)
Distributed Application Architecture (7)
National interoperability framework (4)
Cross-sectorial agreements (3)
Accessibility - Interface design principles (3)
Data presentation and exchange (3)
Law (Act) (3)
Policy of National interoperability framework (3)
Interconnection Services (3)
Regulation (Decree) (2)
Data integration and middleware (2)
Other (2)
Semantic assets (2)
Message transport and security (1)
Memorandum (1)
Regulations (1)
Network Services (1)
File and message transfer protocols (1)
Decision (1)
Data interfaces (1)
All interoperability sublevels

STATUS

Recommended (32)
Mandatory (22)
Adopted (13)

FORMAT

PDF (34)
DOCX (11)
DOC (5)
ZIP (3)
TXT (2)
XLSX (1)
PPT (1)
BINARY (1)
XLS (1)
Vsi formati

INSTITUTION

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO (43)
Ministrstvo za javno upravo (12)
Ministrstvo za notranje zadeve (3)
Arhiv Republike Slovenije (2)
Ministrstvo za kulturo (2)
Informacijski pooblaščenec (2)
Finančna uprava Republike Slovenije (1)
Univerza v Mariboru - Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (1)
Vrhovno sodišče Republike Slovenije (1)
Geodetska uprava Republike Slovenije (1)
MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO IN PROSTOR, GEODETSKA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE (1)
All institutions

67 Results in catalogue

Sort by

Projekt informacijske podpore postopkov priprave predpisov (IPP) predstavlja sistem, ki omogoča pokrivanje vseh bistvenih korakov v postopku sprejemanja predpisov in enotno poslovanje na vseh resorjih, ki so vključeni v postopek priprave in sprejemanja predpisov (vsa ministrstva in vladne službe, Generalni sekretariat Vlade RS ter Uradni list RS), velik poudarek projekta pa je namenjen tudi večjem vključevanju prispevka zainteresirane javnosti k vsebinam predpisov. Povezava zalednega sistema informacijske podpore postopkov priprave predpisov s spletnim pod-portalom E-demokracija omogoča enostavno spremljanje veljavnih predpisov, kot tudi predpisov v postopku nastajanja na enem mestu, kar je za uporabnike izrednega pomena. Sistem IPP je v produkcijsko, redno delovanje prešel 1.aprila 2010, trenutno pa je v njem zavedenih več kot 2.300 predpisov, redno pa ga uporablja okoli 800 uporabnikov. Preko projekta IPP uresničujemo pomembne cilje Resolucije o normativni dejavnosti, ki jo je Vlada RS sprejela v juliju leta 2009, v novembru 2009 pa je bila sprejeta tudi v Državnem zboru. Med pomembne principe, katerih izvajanje vpliva na sprejemanje dobrih predpisov, poleg presoje učinkov in odpravljanja administrativnih ovir, uvrščamo ravno posvetovanja z javnostjo. Priprava in sprejemanje predpisov ob sodelovanju strokovnih in drugih zainteresiranih javnosti pozitivno vpliva na varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, uveljavljanje državljanske participacije, izvajanje presoje posledic predpisov, zagotavljanje pravne varnosti in krepitev pravne države. Z uvedbo projekta informacijske podpore postopkov priprave predpisov sledimo naslednjim ciljem: - ustvariti enotno programsko podporo za uporabnike na ministrstvih, vladnih službah in vladi, ki bo prijazna in enostavna za uporabo, postopki pa maksimalno avtomatizirani povsod, kjer je to mogoče, - omogočiti javnostim preprost spletni dostop do načrtovanih zakonov in jih hkrati vzpodbuditi, da aktivno sodelujejo v vseh fazah postopkov sprejemanja predpisov. E-demokracija http://e-uprava.gov.si/e-uprava/edemokracija.euprava omogoča aktivno sodelovanje in soodločanje državljanov pri sprejemanju zakonodaje. Preko E-demokracije lahko državljani izrazijo svoje mnenje ali se s svojimi predlogi vključijo v postopke priprave predpisov. Upoštevanje državljanov, nevladnih organizacij in drugih institucij, njihovih potreb in volje so pomembni pri soodločanju. E-uprava predstavljala enotno stičišče za demokratično, posvetovalno in interaktivno izmenjavo mnenj in predlogov.

Available as: PPT
Asset | Release: 1.1 | Last change date: 12.08.2016 | 428 views

Available as: ZIP PDF
Asset | Release: 1.2 | Last change date: 08.07.2016 | 481 views

Namen portala je: • seznanitev uporabnikov z vsemi aktualnimi informacijami glede izvedbe programa in objavi dobrih praks (na nacionalni in EU ravni), • vpogled v aplikacijo, kjer so na enem mestu zajete vse informacije o administrativnih obremenitvah glede na posamezen predpis/resor/življenjski dogodek oziroma obveznost(zajetih preko 3.500 predpisov); • izpisu poročil o administrativnih bremenih na posameznem v programu izmerjenem predpisu (zakonu, uredbi, pravilniku), pri čemer je omogočeno izbiranje med različnimi izpisi glede posameznih obremenitev (npr.pridobitev gradbenega dovoljenja, vpis v šolo, ipd.); • posredovanju dodatnih predlogov poenostavitev s strani uporabnikov, in sicer z namenom doseganja največjega možnega učinka glede zasledovanja cilja zmanjšanja administrativnih bremen in poenostavitve postopkov v višini 25 %. Portal je namenjen vsem podjetnikom in državljanom, ki bodisi v poslovnem procesu ali v vsakdanjem življenju prihajajo v stik z upravnimi postopki, kjer se srečujejo z obveznostmi, ki jih morajo izpolnjevati, da zadostijo zahtevam zakonodaje. Poleg podjetnikov in državljanov je namenjen tudi pripravljavcem predpisov in drugim zaposlenim v državni upravi, ki se srečujejo z upravnimi postopki. S spletnim portalom smo zagotovili: • transparentnost (združitev vseh podatkov izvedenih analiz meritev na enem mestu), • možnost participacije uporabnikov pri sooblikovanju zakonodaje (možnost podajanja pobud/komentarjev/dodatnih predlogov za razbremenitev z omogočeno dvosmerno komunikacijo), • možnost spremljanja neto učinkov zakonodajnih sprememb (tako kvantitativno kot tudi vsebinsko, kar nas uvršča med vodilne v EU) • ažurnost informacij in • mednarodno primerljivost podatkov. RS se je v sklopu politike boljše zakonodaje spoprijela z aktivnim izvajanjem principov boljše priprave predpisov, in sicer se s sprejetjem programa »minus 25 %«, ki ga je Vlada RS sprejela in potrdila v letu 2009, v slovenski prostor vnaša nova miselnost priprave boljše zakonodaje, katerega del je tudi odprava administrativnih bremen in poenostavitev postopkov in posledično vzpostavljanje okolja in pogojev za učinkovito in uspešno upravo.  Boljša zakonodaja lahko: - Izboljša konkurenčnost podjetij / gospodarstva - Pospešuje odprtost trga - Izboljša življenjski standard - Poveča transparentnost  To v praksi pomeni: - Zmanjšanje stroškov podjetij - Ohrabritev poslovnega sektorja - Učinkovita zakonodajna ureditev - Boljša zakonodaja = boljše izpolnjevanje obveznosti Za potrebe izvajanja programa »minus 25 %« je MNZ vzpostavil spletni portal http://www.stopbirokraciji.si, in sicer: • spletno stran, • nacionalno podatkovno zbirko meritev administrativnih bremen v predpisih RS in • sistem za upravljanje s komentarji.

Asset | Release: 0.1 | Last change date: 12.03.2015 | 269 views

Upravljanje z elektronskimi identitetami postaja ključni element e-poslovanja, vendar pomanjkanje skupnih pristopov odpira mnogo vprašanj v zvezi z zasebnostjo in varnostjo. V Sloveniji se za potrebe avtentikacije uporabnika pri opravljanju elektronskih storitev in za elektronsko podpisovanje že od vzpostavitve zakonske podlage leta 2000 dalje uporabljajo kvalificirana digitalna potrdila. Kljub temu, da overitelji tovrstna potrdila izdajajo že več kot deset let, pa danes ugotavljamo, da je uporaba e-podpisa kot tudi samih kvalificiranih digitalnih potrdil relativno zahtevna in ne dovolj razširjena, da bi dejansko omogočala širšo uveljavitev e-poslovanja tako v poslovnem svetu kot tudi v javni upravi, uporaba naprav za varno tvorbo e-podpisa pa je še precej manj uveljavljena. Zaradi zgoraj naštetih dejstev in glede na trenutni trend v državah EU ter razvoj informacijskih tehnologij je potrebno državljanom in podjetjem omogočiti varne, enostavne in sodobne koncepte za elektronsko podpisovanje in izkazovanje identitete na elektronski način. Izvedena je bila podrobna analiza možnosti, ki so na voljo za dosego tega cilja, z namenom pripraviti pravna, organizacijska in tehnična izhodišča za vpeljavo e-identitet, ki bodo omogočale enolično identifikacijo imetnika pri uporabi e-storitev ter tvorjenje kvalificiranega elektronskega podpisa. Izvedena je bila podrobna analiza možnosti za vpeljavo e-identitet, ki bodo omogočale enolično identifikacijo imetnika pri uporabi e-storitev ter tvorjenje kvalificiranega elektronskega podpisa. Opredeljeni so bili naslednji temeljni cilji za prenovo sistema e-identitet: • enostavnost uporabe, • široka uporabnost, • zagotovljen visok nivo varnosti, • zagotovljeno varstvo osebnih podatkov, • enostavnost integracije, • poenoteno upravljanje, • sorazmerno hitra uvedba, • sprejemljivi stroški. Na podlagi teh osmih ciljev so bile možnosti razdeljene v tri različne sklope, ki so bili analizirani in ovrednoteni neodvisno drug od drugega: • Sklop 1: pravne možnosti e-identitet, • Sklop 2: modeli identifikatorjev, • Sklop 3: različne tehnične izvedbe e-identitet. Končni rezultati analize temeljijo na več podlagah, in sicer smo upoštevali: • rezultate vrednotenja posameznih variant odločitvenega modela, ki so jih ocenjevali različni deležniki v obliki fokusnih skupin (ponudniki e-storitev v javni upravi in zasebnem sektorju, predstavniki končnih uporabnikov iz javne uprave in državljani ter strokovnjaki medresorske delovne skupine), • mnenje predstavnikov potrošnikov, • mnenje predstavnikov ponudnikov e-storitev iz zasebnega sektorja, • zunanje pravno mnenje, • mnenje medresorske delovne skupine, • predlog nove uredbe v zvezi z e-podpisom, e-identifikacijo, e-avtentikacijo in sorodnimi storitvami na ravni EU, • najnovejše usmeritve v drugih državah in • izsledke izvajanja EU projekta STORK.

Available as: PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 02.03.2015 | 330 views