Prijava z geslom
Pozabljeno geslo
Prijava s certifikatom
Portal NIO > Katalog > Iskanje po katalogu

Katalog

V katalogu NIO so objavljeni izdelki slovenskega interoperabilnostnega okvira. Izdelki (v kontekstu NIO) so viri in sredstva, ki jih javni sektor uporablja kot pomembne, skupne gradnike pri razvoju informacijsko tehnoloških rešitev. 

FILTRI


PODROČJE

Splošno (3)
Informacijska družba (2)
Kultura (1)

GRADNIK

Centralni infrastrukturni gradniki (2)
Digitalne identitete, elektronski podpis ter e-Dokumenti (2)
Skupne metodologije in politike (2)

RAVEN INTEROPERABILNOSTI

Organizacijska interoperabilnost (2)
Tehnična interoperabilnost (1)
Pravna interoperabilnost (1)
E-storitve (1)

PODRAVEN INTEROPERABILNOSTI

Politika NIO (2)
Spletne storitve (1)
Memorandum (1)
e-Storitve (1)

STATUS

Obvezen (2)
Priporočen (2)
Sprejet (1)

FORMAT

PDF (3)
DOCX (1)

INSTITUCIJA

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO (4)
Ministrstvo za kulturo (1)
Protokol Republike Slovenije (1)

5 Rezultatov v katalogu

Razvrsti po

eDediščina

Ministrstvo za kulturo

Informacijski sistem eDediščina – ISeD

Informacijski sistem eDediščina (v nadaljnjem besedilu aplikacija ISeD) je bil izdelan v okviru projekta »Celovita informacijska podpora procesom varstva nepremične kulturne dediščine«. Ministrstvo za kulturo je s tem projektom skupaj z ostalimi deležniki izdelalo, dopolnilo in posodobilo vsebino in procese na področju varstvenih režimov kulturne dediščine. Zagotovilo je večjo uporabo e-storitev na področju kulture ter večjo preglednost in učinkovitost varstva kulturne dediščine pri urejanju prostora, graditvi objektov in upravljanju nepremičnin. Aplikacija ISeD je zasnovana spletno, vsi moduli uporabljajo skupno infrastrukturo državnega računalniškega oblaka (DRO) in skupni tehnološko neodvisen gradnik spletnega GIS (geografski informacijski sistem) urejevalnika ISeDGIS na GeoHUB-SI v okolju MJU. Aplikacija ISeD omogoča: • vzdrževanje in uporabo registra nepremične kulturne dediščine (modul eRNPD) in registra nesnovne kulturne dediščine (modul eRNSD), • vzpostavitev in vzdrževanje sistema varstvenih območij dediščine (modul eVOD) ter • učinkovito spremljanje in nadzor arheoloških raziskav na terenu (modul eArheologija). Aplikacija ISeD podpira vse faze zgoraj navedenih postopkov varstva dediščine in vse vključene deležnike: Ministrstvo za kulturo, pristojne organizacije za varstvo kulturne dediščine, državne in zasebne izvajalce arheoloških raziskav, regionalne muzeje in državljane. Javno dostopni del aplikacije ISeD omogoča državljanom, da se vključijo v sistem varstva kulturne dediščine. Na portalu Moja eDediščina lahko državljani vlagajo pobude za vpis v register kulturne dediščine in vloge za pridobitev kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheoloških ostalin, vključno z njihovim sofinanciranjem, ter sodelujejo v e-javnih obravnavah o določitvi varstvenih režimov kulturne dediščine. Z uporabo aplikacije ISeD in enotne metodologije, ki je bila razvita v okviru projekta eDediščina, omogočamo enoten pristop k vrednotenju, obravnavi in varovanju nepremične kulturne dediščine na ravni celotne države in za vse zvrsti te dediščine.   V okviru aplikacije ISeD so posodobljeni javni pregledovalniki registra nepremične in registra nesnovne kulturne dediščine ter varstvenih režimov kulturne dediščine; razvit je nov pregledovalnik evidence izvedenih arheoloških raziskav. Podatki, ki so na voljo v javnih pregledovalnikih, se osvežujejo sproti in omogočajo pregled stanja nepremične kulturne dediščine v realnem času. Poleg pregledovalnikov so bile vzpostavljene tudi spletne storitve dostopanja in prevzemanja podatkov, ki so v celoti dostopni kot odprti podatki. S tem je zagotovljeno bolj učinkovito vključevanje varstva dediščine v prostorsko načrtovanje in gradnjo (eProstor in eGraditev).

Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 25.04.2023 | 458 ogledov

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO

Berlinska deklaracija o digitalni družbi

Berlinska deklaracija predstavlja politično zavezo in vizijo ministrov držav članic EU, pristojnih za digitalizacijo javnega sektorja, o nadaljnjem sodelovanju pri digitalni preobrazbi in ukrepih, načrtovanih do konca leta 2024. Deklaracija opredeljuje javni sektor kot bistveni element za enotni evropski trg in gonilo novih in inovativnih tehnoloških rešitev za javne storitve in družbene izzive ter izpostavlja, da morajo javni organi na vseh ravneh z zgledom krepiti načela Evropske unije in biti usmerjeni k vrednotam pri načrtovanju digitalne prihodnosti. Berlinska deklaracija določa sedem ključnih načel s povezanimi usmeritvami ukrepov na nacionalni ravni in na ravni EU: - Veljavnost in spoštovanje temeljnih pravic in demokratičnih vrednot v digitalni sferi; - Družbena udeležba in digitalna vključenost za oblikovanje digitalnega sveta; - Opolnomočenje in digitalna pismenost, ki vsem državljanom omogoča sodelovanje v digitalni sferi; - Zaupanje in varnost v digitalnih vladnih interakcijah, ki vsem omogoča varno krmarjenje po digitalnem svetu, preverjanje pristnosti in digitalno prepoznavanje znotraj EU; - Digitalna suverenost in interoperabilnost, kot ključ pri zagotavljanju možnosti državljanov in javnih uprav, da v digitalnem svetu soodločajo in sodelujejo; - Sistemi, osredotočeni na človeka, in inovativne tehnologije v javnem sektorju , ki krepijo svojo pionirsko vlogo pri raziskavah varnega in zaupanja vrednega oblikovanja tehnologije; - Odporna in trajnostna digitalna družba, ki ohranja naravne temelje življenja v skladu z Zelenim dogovorom in uporablja digitalne tehnologije za povečanje trajnosti naših zdravstvenih sistemov.

Na voljo kot: PDF
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 28.09.2022 | 469 ogledov

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO

Protokol Republike Slovenije

Politika napredka in kakovosti sodobne javne uprave

Vlada Republike Slovenije sprejela tudi Politiko napredka in kakovosti sodobne javne uprave, ki jo sestavljajo temeljne vrednote in načela delovanja javne uprave, usmerjene v napredek in kakovost. Izjava vzpostavlja podlago za sistemsko opredelitev načel in podporo Strategiji razvoja javne uprave 2015-2020. To bo pomagalo povečati ozaveščenost zaposlenih o pomenu kakovosti kot vrednote v javni upravi.

Na voljo kot: DOCX PDF
Izdelek | Verzija: 0.2 | Datum zadnje spremembe: 13.01.2017 | 187 ogledov

STOP birokraciji

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO

Enotna metodologija za merjenje administrativnih stroškov, privzeta po mednarodni metodologiji SCM - EMMS

Metodologija (Enotna metodologija za merjenje stroškov, privzeta po mednarodni metodologiji SCM) je bila razvita z namenom poenostavitve postopka kvantitativnega ocenjevanja administrativnih stroškov, povzročenih podjetjem (in drugim) s strani državne (lahko tudi lokalne) regulative. Sprejeta je tudi s strani Evropske komisije, ki je model izbrala za ovrednotenje administrativnih stroškov povzročenih podjetjem s strani EU (evropske direktive in druga regulativa). Standard Cost Model (SCM) je danes mednarodno najbolj uporabljena metodologija za merjenje administrativnih stroškov. S pomočjo modela za merjenje administrativnih stroškov se posamezna zakonodaja (in druga regulativa) analizira tako, da se definira potrebne informacije in podatke (IO – information obligation - kakršna koli dodatna obveznost strank, ki zanje pomeni dodaten postopek, bolj zahtevno uveljavljanje pravic oziroma pravnih koristi, predložitev več ali bolj zahtevne dokumentacije in podobno, kar posledično pomeni višje stroške in večjo porabo časa), ki se naprej delijo na posamezne aktivnosti, ki jih mora opraviti podjetje (posameznik ali druga organizacija) za zagotovitev potrebnih informacij, ki jih določa zakonodaja. S tem so definirane administrativne aktivnosti, ki jih lahko merimo. Prednosti enotne metodologije: - Sistematični pregled zakona s pripadajočimi podzakonskimi akti - Celovit pregled na posameznem področju s pridobitvijo informacij o obremenitvah - Možnost celovitih sistemskih rešitev - Možnost simulacij pridobljenih podatkov, stroškov, obveznosti, obremenitev - Kvantitativno ovrednotenje obveznosti - Možnost ovrednotenja celotnega področja, predpisa ali samo dela predpisa - Uporabljiva za vnaprej (ex-ante) ali za nazaj (ex-post) - Mednarodna primerljivost

Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 23.02.2016 | 268 ogledov

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO

Analiza možnosti za uvedbo varnejših in uporabniku prijaznejših e-identitet

Upravljanje z elektronskimi identitetami postaja ključni element e-poslovanja, vendar pomanjkanje skupnih pristopov odpira mnogo vprašanj v zvezi z zasebnostjo in varnostjo. V Sloveniji se za potrebe avtentikacije uporabnika pri opravljanju elektronskih storitev in za elektronsko podpisovanje že od vzpostavitve zakonske podlage leta 2000 dalje uporabljajo kvalificirana digitalna potrdila. Kljub temu, da overitelji tovrstna potrdila izdajajo že več kot deset let, pa danes ugotavljamo, da je uporaba e-podpisa kot tudi samih kvalificiranih digitalnih potrdil relativno zahtevna in ne dovolj razširjena, da bi dejansko omogočala širšo uveljavitev e-poslovanja tako v poslovnem svetu kot tudi v javni upravi, uporaba naprav za varno tvorbo e-podpisa pa je še precej manj uveljavljena. Zaradi zgoraj naštetih dejstev in glede na trenutni trend v državah EU ter razvoj informacijskih tehnologij je potrebno državljanom in podjetjem omogočiti varne, enostavne in sodobne koncepte za elektronsko podpisovanje in izkazovanje identitete na elektronski način. Izvedena je bila podrobna analiza možnosti, ki so na voljo za dosego tega cilja, z namenom pripraviti pravna, organizacijska in tehnična izhodišča za vpeljavo e-identitet, ki bodo omogočale enolično identifikacijo imetnika pri uporabi e-storitev ter tvorjenje kvalificiranega elektronskega podpisa. Izvedena je bila podrobna analiza možnosti za vpeljavo e-identitet, ki bodo omogočale enolično identifikacijo imetnika pri uporabi e-storitev ter tvorjenje kvalificiranega elektronskega podpisa. Opredeljeni so bili naslednji temeljni cilji za prenovo sistema e-identitet: • enostavnost uporabe, • široka uporabnost, • zagotovljen visok nivo varnosti, • zagotovljeno varstvo osebnih podatkov, • enostavnost integracije, • poenoteno upravljanje, • sorazmerno hitra uvedba, • sprejemljivi stroški. Na podlagi teh osmih ciljev so bile možnosti razdeljene v tri različne sklope, ki so bili analizirani in ovrednoteni neodvisno drug od drugega: • Sklop 1: pravne možnosti e-identitet, • Sklop 2: modeli identifikatorjev, • Sklop 3: različne tehnične izvedbe e-identitet. Končni rezultati analize temeljijo na več podlagah, in sicer smo upoštevali: • rezultate vrednotenja posameznih variant odločitvenega modela, ki so jih ocenjevali različni deležniki v obliki fokusnih skupin (ponudniki e-storitev v javni upravi in zasebnem sektorju, predstavniki končnih uporabnikov iz javne uprave in državljani ter strokovnjaki medresorske delovne skupine), • mnenje predstavnikov potrošnikov, • mnenje predstavnikov ponudnikov e-storitev iz zasebnega sektorja, • zunanje pravno mnenje, • mnenje medresorske delovne skupine, • predlog nove uredbe v zvezi z e-podpisom, e-identifikacijo, e-avtentikacijo in sorodnimi storitvami na ravni EU, • najnovejše usmeritve v drugih državah in • izsledke izvajanja EU projekta STORK.

Na voljo kot: PDF
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 02.03.2015 | 424 ogledov

                                                                                  E-pošta: nio@gov.si
Portal NIO

Katalog
Nameni in cilji
Politika delovanja
Dokumentacija
Povezave
Slovar
Novice

Kontakt

Tel: 080 20 02

Email: ekc@gov.si

OBVEŠČANJE

Če želite prejemati novice in priporočila, se naročite na prejemanje obvestil. Potrebna je prijava v portal.



Kolofon | Pogoji uporabe | O piškotkih | Copyright 2013 - Ministrstvo za javno upravo

Designed by XLAB