Prijava z geslom
Pozabljeno geslo

Katalog

V katalogu NIO so objavljeni izdelki slovenskega interoperabilnostnega okvira. Izdelki (v kontekstu NIO) so viri in sredstva, ki jih javni sektor uporablja kot pomembne, skupne gradnike pri razvoju informacijsko tehnoloških rešitev. 

FILTRI


PODROČJE

Varstvo osebnih podatkov in informacije javnega značaja (5)
Informacijska družba (3)
Znanost in tehnologija (1)
Splošno (1)

GRADNIK

Centralni infrastrukturni gradniki (2)
Digitalne identitete, elektronski podpis ter e-Dokumenti (2)

RAVEN INTEROPERABILNOSTI

Organizacijska interoperabilnost (6)
E-storitve (2)
Tehnična interoperabilnost (1)

PODRAVEN INTEROPERABILNOSTI

Politika NIO (6)
e-Storitve (2)
Predstavitev podatkov in izmenjava (1)

STATUS

Priporočen (9)

FORMAT

PDF (4)
BINARY (1)
ZIP (1)

INSTITUCIJA

Informacijski pooblaščenec (6)
MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO (2)
Univerza v Mariboru - Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (1)
Ministrstvo za notranje zadeve (1)

9 Rezultatov v katalogu

Razvrsti po

Univerza v Mariboru - Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko

Nacionalni portal odprte znanosti

Nacionalni portal odprte znanosti sestavljajo repozitoriji, ki omogočajo zbiranje in hranjenje elektronskih oblik zaključnih del študija ter objav zaposlenih na univerzah in raziskovalnih podatkov. Uporabnikom z vsega sveta so na voljo dvojezični spletni in mobilni vmesniki, priporočilni sistem ter funkcionalnosti za uporabnike s posebnimi potrebami. Kompatibilnost repozitorijev univerz z navodili OpenAIRE Evropski komisiji omogoča preverjanje izpolnjevanja določil o obvezni odprti dostopnosti vseh objav iz sofinanciranih projektov v okvirnem programu Obzorje 2020. Repozitoriji univerz so povezani s COBISS.SI in SICRIS-om, vključeni v evropski portal magistrskih ter doktorskih del DART-Europe in v različne spletne imenike, agregatorje ter iskalnike (OpenDOAR, ROAR, BASE …). Zaznavanje podobnosti vsebin (plagiatorstva) se izvaja na nacionalnem portalu za vsako delo, shranjeno v repozitorije univerz. Nacionalni portal preko dvojezičnega spletnega in mobilnih vmesnikov omogoča iskanje po vseh repozitorijih hkrati, na voljo je priporočilni sistem in funkcionalnosti za uporabnike s posebnimi potrebami. Evropska komisija je za okvirni program za sofinanciranje raziskovalne dejavnosti in inoviranja, poimenovan Obzorje 2020, določila, da je obvezna odprta dostopnost vseh recenziranih objav iz sofinanciranih projektov. Odprta dostopnost raziskovalnih podatkov je načrtovana v pilotnem obsegu in bo upoštevala posebnosti znanstvenih področij ter vidike zasebnosti, poslovnih skrivnosti, nacionalne varnosti, upravičenih komercialnih interesov in pravic intelektualne lastnine (več si lahko preberete na straneh, ki so namenjene odprtemu dostopu v programu Obzorje 2020). Z vzpostavitvijo repozitorijev in nacionalnega portala odprte znanosti je zainteresirani javnosti doma ter po svetu (raziskovalcem, študentom, podjetjem, laični javnosti …) omogočen dostop do intelektualne produkcije slovenskih raziskovalnih organizacij. Raziskovalci imajo na voljo infrastrukturo, ki jim omogoča izpolnjevanje določil o obvezni odprti dostopnosti objav iz javno financiranih raziskav. Cilj nacionalnega portala je podpora odprti znanosti, ki poleg odprtega dostopa do objav raziskovalcev in podatkov raziskav vključuje tudi odprto sodelovanje znanstvenikov v različnih fazah raziskovanja (več o odprti znanosti najdete v poročilu organizacije Royal Society).

Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 23.03.2017 | 454 ogledov

Upravljanje z elektronskimi identitetami postaja ključni element e-poslovanja, vendar pomanjkanje skupnih pristopov odpira mnogo vprašanj v zvezi z zasebnostjo in varnostjo. V Sloveniji se za potrebe avtentikacije uporabnika pri opravljanju elektronskih storitev in za elektronsko podpisovanje že od vzpostavitve zakonske podlage leta 2000 dalje uporabljajo kvalificirana digitalna potrdila. Kljub temu, da overitelji tovrstna potrdila izdajajo že več kot deset let, pa danes ugotavljamo, da je uporaba e-podpisa kot tudi samih kvalificiranih digitalnih potrdil relativno zahtevna in ne dovolj razširjena, da bi dejansko omogočala širšo uveljavitev e-poslovanja tako v poslovnem svetu kot tudi v javni upravi, uporaba naprav za varno tvorbo e-podpisa pa je še precej manj uveljavljena. Zaradi zgoraj naštetih dejstev in glede na trenutni trend v državah EU ter razvoj informacijskih tehnologij je potrebno državljanom in podjetjem omogočiti varne, enostavne in sodobne koncepte za elektronsko podpisovanje in izkazovanje identitete na elektronski način. Izvedena je bila podrobna analiza možnosti, ki so na voljo za dosego tega cilja, z namenom pripraviti pravna, organizacijska in tehnična izhodišča za vpeljavo e-identitet, ki bodo omogočale enolično identifikacijo imetnika pri uporabi e-storitev ter tvorjenje kvalificiranega elektronskega podpisa. Izvedena je bila podrobna analiza možnosti za vpeljavo e-identitet, ki bodo omogočale enolično identifikacijo imetnika pri uporabi e-storitev ter tvorjenje kvalificiranega elektronskega podpisa. Opredeljeni so bili naslednji temeljni cilji za prenovo sistema e-identitet: • enostavnost uporabe, • široka uporabnost, • zagotovljen visok nivo varnosti, • zagotovljeno varstvo osebnih podatkov, • enostavnost integracije, • poenoteno upravljanje, • sorazmerno hitra uvedba, • sprejemljivi stroški. Na podlagi teh osmih ciljev so bile možnosti razdeljene v tri različne sklope, ki so bili analizirani in ovrednoteni neodvisno drug od drugega: • Sklop 1: pravne možnosti e-identitet, • Sklop 2: modeli identifikatorjev, • Sklop 3: različne tehnične izvedbe e-identitet. Končni rezultati analize temeljijo na več podlagah, in sicer smo upoštevali: • rezultate vrednotenja posameznih variant odločitvenega modela, ki so jih ocenjevali različni deležniki v obliki fokusnih skupin (ponudniki e-storitev v javni upravi in zasebnem sektorju, predstavniki končnih uporabnikov iz javne uprave in državljani ter strokovnjaki medresorske delovne skupine), • mnenje predstavnikov potrošnikov, • mnenje predstavnikov ponudnikov e-storitev iz zasebnega sektorja, • zunanje pravno mnenje, • mnenje medresorske delovne skupine, • predlog nove uredbe v zvezi z e-podpisom, e-identifikacijo, e-avtentikacijo in sorodnimi storitvami na ravni EU, • najnovejše usmeritve v drugih državah in • izsledke izvajanja EU projekta STORK.

Na voljo kot: PDF
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 02.03.2015 | 509 ogledov

STORK je pilotni projekt velikih razsežnosti iz Okvirnega programa za konkurenčnosti in inovacije (CIP, angl. Competitiveness and Innovation Framework Programme, http://ec.europa.eu/cip/ict-psp/index_en.htm) za varno priznavanje elektronskih identitet med državami (angl. Secure Identity Across Borders Linked, http://www.eid-stork.eu/). Cilj projekta STORK je čezmejno prepoznavanje elektronske identitete državljanov sodelujočih držav. Slovenija spada v skupino držav, ki temelji na distribuiranem sistemu PEPS (Pan European Proxy Service). PEPS državljanom v državah Evropske unije omogoča zaupen in varen dostop do spletnih aplikacij v drugih državah EU. Slovenski državljan ne potrebuje drugega kot digitalno potrdilo izdajatelja v Sloveniji, da izkaže svojo identiteto in dobi dovoljenje za pooblaščen dostop do spletnih aplikacij v drugi državi, npr. za spremembo naslova prebivališča. Digitalno potrdilo s pripadajočim zasebnim ključem je lahko na disku računalnika, pametni kartici, mobilnem telefonu itd. Lastnosti sistema PEPS: • uporaba preko kateregakoli znanega brskalnika, ki podpira JavaScript in SSL: IE, FF, Chrome, Safari, Opera..., • deluje neodvisno od uporabnikovega operacijskega sistema (Windows, Linux, Mac ...), • podpiral bo vse slovenske izdajatelje kvalificiranih digitalnih potrdil, • noben osebni podatek ne gre v drugo državo brez izrecne odobritve porabnika‐državljana, • identifikator, ki ga dobi aplikacija, je zaradi varovanja zasebnosti za vsako aplikacijo drugačen in z njim ni mogoče loviti osebnih podatkov iz različnih aplikaciji, • vsi prenosi podatkov potekajo po varnih povezavah SSL. identifikator, ki ga dobi aplikacija, je zaradi varovanja zasebnosti za vsako aplikacijo drugačen in z njim ni mogoče loviti osebnih podatkov iz različnih aplikaciji, vsi prenosi podatkov potekajo po varnih povezavah SSL. Aplikacija, ki omogoča prijavo preko sistema PEPS, je popolnoma neodvisna od različnih sistemov preverjanja identitete in zaupanja v različnih državah EU. S tem si ponudnik storitve lahko enostavno in hitro razširi bazo uporabnikov na celotno EU. Če ponudnik storitve želi v svojo aplikacijo vgraditi funkcionalnost avtentikacije preko sistema PEPS, mora izvesti naslednje korake: • obvestiti upravljavca informacijskega sistema PEPS (Ministrstvo za pravosodje in javno upravo, MPJU) o svoji nameri, • po priporočilih MPJU se seznaniti z osnovnimi značilnosti, uporabljenimi pristopi in pripravljenimi rešitvami projekta STORK, • z MPJU skleniti pogodbo oz. dogovor o izvajanju in dostopnosti storitev, o obveznih in neobveznih atributih, zahtevanem nivoju zaupanja ipd., • v svoj informacijski sistem vključiti enega izmed pripravljenih integracijskih paketov (za okolja Java, .NET ali PHP; dostopni tudi v pripetih datotekah project_sp-package...).

Na voljo kot: BINARY ZIP PDF
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 02.03.2015 | 464 ogledov