Prijava z geslom
Pozabljeno geslo
NACIONALNE ZAKONODAJNE PODLAGE
Konceptualni model NIO je bil vzpostavljen kot spletno mesto, ki predstavlja vozlišče in centralno točko informacij o skupnih standardih in priporočilih za čimbolj usklajen razvoj in vzdrževanje informacijskih sistemov v javni upravi kot tudi širše.
Ministrstvo za javno upravo je v letu 2007 izvedlo projekt Študije interoperabilnosti, v okviru katerega je nastal predlog Nacionalnega interoperabilnostnega okvirja (NIO). Med izvedbo študije se je jasno izkazalo, da je treba za področje interoperabilnosti zagotoviti ustrezno organizacijsko in vsebinsko podporo. To velja tako za potrebe MJU, kot tudi za potrebe ostalih organizacij, udeleženih v proces oblikovanja in izvajanja interoperabilnosti. Pomembna dokumentacija, ki se je uporabila pri oblikovanju in izvajanju NIO je: Skrbništvo NIO, Postopki povezovanja, Postopki varnosti in nadzora,  Postopki za dostop do evidenc,  
V skladu z Zakonom o državni upravi ( v nadaljevanju ZDU-1) je ministrstvo, pristojno za upravo, v državni upravi pristojno tudi za upravljanje informacijsko komunikacijske infrastrukture, razvoj skupnih informacijskih rešitev ter njihovo tehnološko, procesno in organizacijsko skladnost s centralnim informacijsko komunikacijskim sistemom, izvajanje enotne informacijske varnostne politike ter načrtovanje in upravljanje vseh proračunskih virov na teh področjih. Določba ne velja za informacijsko komunikacijske sisteme, namenjene področju obrambe, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, policije, obveščevalno-varnostne dejavnosti, zunanjih zadev, preprečevanja in odkrivanja pranja denarja in financiranja terorizma ter opravljanja plačilnega prometa za proračunske uporabnike.
Centralna informacijsko komunikacijska infrastruktura mora zlasti zagotavljati nemoteno elektronsko poslovanje organov med seboj in s strankami ter omogočati elektronske storitve v upravnih, sodnih in drugih uradnih postopkih.

Ministrstvo, pristojno za javno upravo, zagotavlja storitve centralnega informacijsko komunikacijskega sistema, elektronsko podporo upravnim ter drugim postopkom in razvoj skupnih informacijskih rešitev za elektronsko poslovanje državnih organov, javnih agencij, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil.

Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (v nadaljevanju ZEPEP) ureja elektronsko poslovanje, ki zajema poslovanje v elektronski obliki na daljavo z uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije in uporabo elektronskega podpisa v pravnem prometu, kar vključuje tudi elektronsko poslovanje v sodnih, upravnih in drugih podobnih postopkih.

Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), po katerem morajo postopati upravni in drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, kadar v upravnih zadevah, neposredno uporabljajoč predpise, odločajo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, pravnih oseb in drugih strank.
 
Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (v nadaljevanju ZDIJZ) ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.

Nacionalni interoperabilnostni okvir predstavlja celovit nacionalni koncept delovanja javne uprave, ki je usmerjen v trajnostni razvoj in ustrezno upravljanje elektronskega poslovanja. Izvajajo ga zainteresirane organizacije, ki želijo skrbeti za vzpostavitev in objavo ključnih postopkov za medsebojno obratovalno usklajenost.