Prijava z geslom
Pozabljeno geslo

Katalog

V katalogu NIO so objavljeni izdelki slovenskega interoperabilnostnega okvira. Izdelki (v kontekstu NIO) so viri in sredstva, ki jih javni sektor uporablja kot pomembne, skupne gradnike pri razvoju informacijsko tehnoloških rešitev. 

FILTRI


PODROČJE

Javna uprava, upravni postopki in informacijska varnost (49)
Splošno (33)
Informacijska družba (31)
Prostor (12)
Varstvo osebnih podatkov in informacije javnega značaja (8)
Statistika (5)
Kultura (4)
Gospodarstvo (4)
Promet (3)
Notranje zadeve (2)
Okolje (2)
Kmetijstvo, ribištvo, gozdarstvo in prehrana (2)
Izobraževanje (2)
Finance (2)
Znanost in tehnologija (2)
Zdravje (1)
Pravosodje (področje pravobranilstva, tožilstva in kazenskih sankcij) (1)
Sodstvo in pravdni postopki (1)
Davki (1)
Mednarodne zadeve (1)
Vsa področja

GRADNIK

Centralni infrastrukturni gradniki (21)
Interoperabilnostni okvir, centralne aplikacije (17)
Digitalne identitete, elektronski podpis ter e-Dokumenti (17)
Skupne metodologije in politike (17)
Centralni gradniki, arhitektura e-uprave (11)
Centralne distribucije (3)
Vsi gradniki

RAVEN INTEROPERABILNOSTI

E-storitve (42)
Organizacijska interoperabilnost (29)
Tehnična interoperabilnost (24)
Pravna interoperabilnost (10)
Semantična interoperabilnost (10)

PODRAVEN INTEROPERABILNOSTI

e-Storitve (40)
Politika NIO (11)
Nacionalni interoperabilnostni okvir (10)
Medorganizacijski dogovori (8)
Semantična orodja (8)
Predstavitev podatkov in izmenjava (6)
Arhitektura distribuiranih rešitev (6)
Storitve medsebojnih povezav (4)
Spletne storitve (3)
Zakon (3)
Pogodba (2)
Drugo (2)
Memorandum (2)
Podatkovni vmesniki (1)
Tipi datotek in formati dokumentov (1)
XML standardi (1)
XML sheme (1)
Uredba (1)
Sklep (1)
Protokoli posredovanja datotek in sporočil (1)
Mrežne storitve (1)
Pravilnik (1)
Integracija podatkov in vmesna oprema (1)
Vse podravni interoperabilnosti

STATUS

Priporočen (59)
Obvezen (40)
Sprejet (16)

FORMAT

PDF (46)
DOC (14)
DOCX (8)
ZIP (4)
PPT (4)
BINARY (3)
XLSX (2)
XLS (1)
PPTX (1)
TXT (1)
Vsi formati

INSTITUCIJA

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO (50)
Ministrstvo za javno upravo (20)
Ministrstvo za notranje zadeve (11)
Geodetska uprava Republike Slovenije (7)
Informacijski pooblaščenec (6)
Statistični urad Republike Slovenije (4)
REPUBLIKA SLOVENIJA, MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE, AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE (4)
Univerza v Mariboru - Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (2)
Finančna uprava Republike Slovenije (2)
Ministrstvo za kulturo (2)
GEODETSKI INŠTITUT SLOVENIJE (1)
MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO IN PROSTOR, GEODETSKA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE (1)
Ministrstvo za kulturo (1)
USTAVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE (1)
Protokol Republike Slovenije (1)
Komisija za preprečevanje korupcije (1)
Vrhovno sodišče Republike Slovenije (1)
Služba Vlade Republike Slovenije za zakonodajo (1)
Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana (1)
Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje (1)
Arhiv Republike Slovenije (1)
Vse institucije

115 Rezultatov v katalogu

Razvrsti po

Berlinska deklaracija predstavlja politično zavezo in vizijo ministrov držav članic EU, pristojnih za digitalizacijo javnega sektorja, o nadaljnjem sodelovanju pri digitalni preobrazbi in ukrepih, načrtovanih do konca leta 2024. Deklaracija opredeljuje javni sektor kot bistveni element za enotni evropski trg in gonilo novih in inovativnih tehnoloških rešitev za javne storitve in družbene izzive ter izpostavlja, da morajo javni organi na vseh ravneh z zgledom krepiti načela Evropske unije in biti usmerjeni k vrednotam pri načrtovanju digitalne prihodnosti. Berlinska deklaracija določa sedem ključnih načel s povezanimi usmeritvami ukrepov na nacionalni ravni in na ravni EU: - Veljavnost in spoštovanje temeljnih pravic in demokratičnih vrednot v digitalni sferi; - Družbena udeležba in digitalna vključenost za oblikovanje digitalnega sveta; - Opolnomočenje in digitalna pismenost, ki vsem državljanom omogoča sodelovanje v digitalni sferi; - Zaupanje in varnost v digitalnih vladnih interakcijah, ki vsem omogoča varno krmarjenje po digitalnem svetu, preverjanje pristnosti in digitalno prepoznavanje znotraj EU; - Digitalna suverenost in interoperabilnost, kot ključ pri zagotavljanju možnosti državljanov in javnih uprav, da v digitalnem svetu soodločajo in sodelujejo; - Sistemi, osredotočeni na človeka, in inovativne tehnologije v javnem sektorju , ki krepijo svojo pionirsko vlogo pri raziskavah varnega in zaupanja vrednega oblikovanja tehnologije; - Odporna in trajnostna digitalna družba, ki ohranja naravne temelje življenja v skladu z Zelenim dogovorom in uporablja digitalne tehnologije za povečanje trajnosti naših zdravstvenih sistemov.

Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 20.04.2021 | 14 ogledov

Osnovni namen SI-CAS je integracija funkcionalnosti ugotavljanja elektronske identitete uporabnikov v informacijske rešitve v okviru javnega sektorja. Vzpostavljen je kot centralna storitev za preverjanje identitet v spletnih storitvah. Centralna storitev je smiselna, ker gre za univerzalno zahtevo za vse storitve, ki zaradi zagotavljanja varnosti in zaupanja potrebujejo zanesljivo ugotavljanje identitete. S centralno podporo zagotovimo lažje upravljanje in podporo uporabi različnih elektronskih identifikatorjev različnih izdajateljev ter podporo različnim tehničnim rešitvam (npr. podporo za zanesljivo avtentikacijo preko mobilnih aparatov) in njihovemu razvoju. Identifikacija uporabnika je možna z različnimi identitetami domačih in tujih ponudnikov identitet. Uporabniki se tako lahko identificirajo z e-identitetami različnih nivojev zaupanja, od najnižjega nivoja (uporabniška imena in gesla, FB profil, …) do najvišjih nivojev (e-identiteta na varnem mediju, npr. na pametni kartici), ki jih zagotavljajo različni ponudniki identitet. Zahtevani nivo zaupanja je vedno določen s strani ponudnika e-storitve, ki je za potrebe avtentikacije povezan na SI-CAS. Evidenca uporabnikov SI-CAS razen e-naslova ter ustrezno zaščitenih (šifriranih oz. zaščitenih z zgostitveno funkcijo) osnovnih identifikatorjev ne vsebuje identifikacijskih podatkov uporabnikov, temveč zgolj informacije, pri katerem ponudniku identitet ima posamezen uporabnik registrirano svojo elektronsko identiteto in pri katerem ponudniku atributov se nahajajo dodatni identifikacijski podatki oziroma atributi. Ponudniki storitev se v primeru uporabe SI-CAS tako ne povezujejo več z vsakim ponudnikom identitet in ponudnikom atributov posebej, temveč le s SI-CAS. SI-CAS v procesu deluje kot zaupanja vreden posrednik. Na zahtevo ponudnika storitev preveri identiteto uporabnika pri ustreznem ponudniku identitet in po potrebi pridobi dodatne identifikacijske atribute pri ponudniku identitet oz. ponudniku atributov. SI-CAS ima v ta namen vzpostavljeno direktno zaupanje s ponudniki storitev, ponudniki identitet in ponudniki atributov. Zaupanje je vzpostavljeno tako na tehnološkem kot na formalnem nivoju.

Na voljo kot: DOCX ZIP PDF
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 10.03.2021 | 1675 ogledov