Prijava z geslom
Pozabljeno geslo

Slovenski interoperabilnostni okvir - Portal NIO

NIO portal vsebuje popis štirih ravni interoperabilnosti elektronskih storitev, ki so osnova za pripravo katalogov izdelkov po posameznih ravneh. Katalogi vsebujejo tudi predloge skupnih vsebin, ki se lahko uporabljajo za nadaljnji razvoj e-storitev. Katalogi vsebujejo predloge skupnih vsebin, ki se lahko uporabljajo za nadaljnji razvoj e-storitev. Namen kataloga NIO je, da javna uprava ponuja sodobne, uporabniku prijazne in interoperabilne javne storitve, izboljšuje interoperabilnost sistemov in organizacij ter prispeva k učinkovitosti in transparentnosti javnega sektorja. Video ISA2 program.

  • Katalog tehničnih izdelkov vsebuje tehnične in tehnološke standarde, ki se uporabljajo v institucijah državne uprave ter predlagan nabor skupnih standardov, ki se bodo v bodoče uporabljali pri razvoju aplikacij in bodo podlaga za povezovanje informacijskih sistemov. Katalog tehničnih izdelkov NIO vsebuje tehnična priporočila, usmeritve, standarde, protokole, dogovore, tehnologije, sisteme in platforme, ki naj se uporabljajo pri gradnji elektronskih storitev e-uprave ali pri povezovanju informacijskih sistemov in pridobivanju podatkov iz zbirk podatkov. Gre za izdelke, ki naj bi jih uporabljali vsi državni organi in institucije na državni ravni in so zato nacionalnega pomena. Podobno kot pri izdelkih semantične interoperabilnosti so tudi v katalogu tehnične izdelkov objavljeni samo izdelki skupnega pomena.
  • Katalog semantičnih izdelkov vsebuje semantična orodja, kot so katalogi, šifranti, XML sheme, ki se uporabljajo v institucijah državne uprave ter predlagan nabor skupnih semantičnih orodij, ki bo podlaga za povezovanje informacijskih sistemov. Katalog semantičnih izdelkov NIO vsebuje podatke o semantičnih orodjih (besednjaki, klasifikacijski sistemi, leksikoni, nomenklature, ontologije, slovarji, šifranti in drugo) in zbirkah podatkov (registri, evidence...) skupnega pomena. Posebnosti posameznih državnih organov, ki se uporabljajo samo znotraj nekega državnega organa, institucije ali področja, niso vključene v NIO izdelke skupnega pomena. Video ISA2 program. 
  • Kataloga pravnih in organizacijskih izdelkov vsebujeta postopke, pravilnike in dogovore, potrebne za povezovanje informacijskih sistemov ter predlagan nabor potrebnih zakonskih in organizacijskih podlag. Katalog izdelkov pravne in organizacijske interoperabilnosti vključujeta dogovore, pravilnike, metodologije, zakone in druge predpise, ki vplivajo oziroma se uporabljajo pri razvoju elektronskih storitev e-uprave. Poleg tega vsebuje tudi seznam organov in organizacij, ki lahko sodelujejo pri izvajanju posameznih storitev, seznam povezanih elektronskih storitev, seznam različnih tipov uporabnikov in pa seznam obstoječih revizijskih sledi. Video ISA2 program.
  • KATALOG STORITEV, ki vsebuje trenutno dostopne storitve ter SLOVAR NIO za enotno razumevanje podatkov, poleg zgoraj naštetih katalogov sestavljata REPOZITORIJ NIO, kot osrednjo zbirko, ki določa relacije med izdelki interoperabilnosti. Izdelki pravne, organizacijske, semantične in tehnične interoperabilnosti skupaj tvorijo nabor tistih skupnih standardov in priporočil, ki se ali se bodo uporabljajo na nacionalnem nivoju.
  • Katalog storitev je povezovalni element repozitorija NIO, ki povezuje vse štiri nivoje interoperabilnosti. Namen kataloga storitev je namreč, da je za vsako e-storitev navedeno katere izdelke posamezne ravni interoperabilnosti uporablja. Omogočeno mora biti sledenje spremembam in pregled »konfiguracij« storitev v zgodovini. Poleg elementov oziroma izdelkov, ki so že vključeni v katero od e-storitev, se v NIO vključuje in objavlja tudi druga priporočila, ki še niso implementirana v konkretne e-storitve, lahko pa se jih uporabi v prihodnje.
    Slovar NIO je namenjen enotnemu razumevanju pojmov v repozitoriju NIO. Slovar določa pojme skupnega pomena bodisi pri razumevanju samega koncepta NIO, bodisi pri razumevanju izdelkov NIO po posameznih ravneh interoperabilnosti.
    Slovar standardov zajema vse standarde, ki se pojavljajo v katalogih organizacijskih, semantičnih in tehničnih izdelkov.
    Repozitorij NIO je shramba vseh medsebojno povezanih pravnih, organizacijskih, semantičnih in tehničnih izdelkov interoperabilnosti ali povezav do njih (če izdelkov ni mogoče hraniti na portalu). Povezovalni člen med njimi je katalog storitev. Repozitorij hrani tudi vsa stanja in povezave, ki so med posameznimi izdelki interoperabilnosti obstajala kdaj v preteklosti in na ta način omogoča vpogled v stanje povezav med izdelki na katerikoli presečni datum.
          Niopoint

INTEROPERABILNOST

Interoperabilnost pomeni zmožnost neenakih in različnih organizacij, da sodelujejo pri vzajemno koristnih in dogovorjenih skupnih ciljih, ki vključujejo izmenjavo informacij in znanja med organizacijami prek poslovnih procesov, ki jih podpirajo, z izmenjavo podatkov med zadevnimi sistemi IKT. Interoperabilnost kot jo razumemo, se izvaja v dogovorjenem poslovnem modelu - interoperabilnostnem okviru, kjer so zajete množice standardov in navodil, ki so potrebni zato, da se zagotovi optimalni procesno povezovanje vseh relevantnih virov.  

STRATEŠKI DOKUMENTI REPUBLIKE SLOVENIJE S PODROČJA INFORMACIJSKE DRUŽBE

 Vlada Republike Slovenije je sprejela naslednje strateške dokumente, ki se nanašajo na razvoj informacijske družbe do leta 2020:


 STRATEGIJA RAZVOJA JAVNE UPRAVE 2015 – 2020 (SJU 2020)
 
Temeljni cilji Strategije razvoja javne uprave 2015–2020 (SJU 2020) so usmerjeni v kakovost in učinkovitost, transparentnost in odgovornost javne uprave. Zavedamo se, da je učinkovita in uspešna javna uprava temelj za razvoj gospodarstva in družbene blaginje. Z doseganjem ciljev te strategije se že kažejo izboljšave poslovnega okolja za razvoj gospodarstva in dvig konkurenčnosti, s tem pa se izboljšujejo tudi uvrstitve Slovenije na mednarodnih lestvicah.
 
Cilji strategije:
 
  • racionalna organizacija javne uprave,
  • programsko usmerjen proračun in krepitev mehanizmov notranjega nadzora javnih financ,
  • učinkovito upravljanje človeških virov,
  • usposobljenost javnih uslužbencev,
  • transparentno in gospodarno javno naročanje,
  • urejeno stvarno premoženje države,
  • boljši predpisi in učinkoviti upravni postopki,
  • krepitev transparentnosti in integritete,
  • vzpostavljen sistem kakovosti v javni upravi,
  • posodobljen inšpekcijski nadzor,
  • digitalizacija javne uprave.
 
STRATEGIJA RAZVOJA INFORMACIJSKE DRUŽBE DO LETA 2020
 
Po letošnjem merjenju indeksa razvitosti digitalnega gospodarstva in družbe (DESI 2016 – Digital Economy and Society Index) se Republika Slovenija uvršča na 18. mesto v Evropski uniji, kar za Vlado RS predstavlja velik izziv, zato si je zastavila cilj, da se Slovenija v prihodnje uvrsti bistveno višje. Tako bo skladno s sprejetimi strategijami Vlada RS pospešila razvojne aktivnosti in sodelovanje ter v naslednjem obdobju zmanjšala razvojni razkorak do najbolj razvitih držav.
 
Vlada RS je v začetku leta 2016 sprejela dolgoročno strategijo razvoja informacijske družbe, katere cilji so usmerjeni v varno digitalno prihodnost. Podrobnejši cilji  omenjene strategije so:
 
  • dvig splošnega zavedanja o pomenu informacijsko komunikacijskih tehnologij (IKT) in interneta za razvoj družbe;
  • vzdržno, sistematično in osredotočeno vlaganje v razvoj digitalne družbe;
  • splošna digitalizacija po načelu »najprej digitalno« (digital by default) ;
  • konkurenčno digitalno podjetništvo in digitalizirana industrija za digitalno rast;
  • intenzivna in inovativna uporaba IKT in interneta v vseh segmentih družbe;
  • visoko hitrostni dostop do odprtega interneta za vse;
  • vključujoča digitalna družba;
  • varen kibernetski prostor;
  • zaupanje v kibernetski prostor in varovanje človekovih pravic;
  • Slovenija – referenčno okolje za uvajanje inovativnih pristopov pri uporabi digitalnih tehnologij.
 
Vizija strategije je, da Slovenija s pospešenim razvojem digitalne družbe izkoristi razvojne priložnosti IKT in interneta ter postane napredna digitalna družba in referenčno okolje za uvajanje inovativnih pristopov pri uporabi digitalnih tehnologij na sistemskem nivoju. Hkrati pa bi bila v digitalni družbi vseprisotnega interneta zagotovljena visoka raven zaščite osebnih podatkov in komunikacijske zasebnosti, kar bi ustvarilo zaupanje v digitalizacijo in kibernetski prostor.
 
Vlada RS zato daje prednost investicijam v digitalizacijo podjetništva, v inovativno podatkovno vodeno gospodarstvo ter v razvoj in uporabo interneta, pametne skupnosti, mesta in domove, v teh okvirih pa v raziskave in razvoj tehnologij interneta stvari, računalništva v oblaku, masovnih podatkov in mobilnih tehnologij. Ker želi Vlada RS slovenskim deležnikom omogočiti enakopravno vključevanje v enotni evropski digitalni prostor, inovativno uporablja IKT in internet na vseh razvojnih področjih, v prihodnje pa bo investirala tudi v izobraževanje za digitalno družbo.
 
Za digitalizacijo podjetništva in družbe, za večje splošno zavedanje o razvojnem pomenu IKT in interneta, za boljšo digitalno pismenost, boljše e-veščine delovno aktivnih in za večje število usposobljenih strokovnjakov za IKT povezujemo vse deležnike digitalizacije Slovenije tako industrijo, kot nevladne organizacije in ostale deležnike. Zato bo ustanovljena Slovenska digitalna koalicija.
 
NAČRT RAZVOJA ŠIROKOPASOVNIH OMREŽIJ NASLEDNJE GENERACIJE DO 2020
 
V sodobni digitalni družbi sta tako gospodarski kot siceršnji splošni razvoj neposredno povezana z visokokakovostno širokopasovno infrastrukturo, ki je osnova razvoja in uporabe interneta.
 
S sofinanciranjem bo Vlada RS tudi prebivalcem na podeželju omogočila dostop do sodobne komunikacijske infrastrukture in zelo hiter dostop do interneta ter s tem enakopravne možnosti za vključevanje v sodobno digitalno družbo. S tem bo vzpostavila tudi pogoje za ohranitev podeželja in za nadaljnji uravnotežen razvoj tovrstne infrastrukture v vseh regijah Slovenije.
 
V luči slabše razvite širokopasovne infrastrukture na slovenskem podeželju (po indeksu DESI 2016),  je Vlada RS sprejela »Načrt razvoja širokopasovnih omrežij naslednje generacije do leta 2020«, katerega cilj je zagotovitev enakopravnega položaja podeželskega, mestnega in primestnega prebivalstva v Sloveniji  na tem področju.
V načrtu so določene strateške smernice za sofinanciranje gradnje širokopasovne infrastrukture s pomočjo javnih sredstev predvsem na podeželju, s ciljem do leta 2020 čim več gospodinjstvom zagotoviti širokopasovni dostop do interneta hitrosti 100 Mb/s, ostalim gospodinjstvom pa najmanj 30 Mb/s.
 
STRATEGIJA KIBERNETSKE VARNOSTI
 
Strategija kibernetske varnosti določa ukrepe za vzpostavitev celovitega nacionalnega sistema zagotavljanja visoke ravni kibernetske varnosti. Republika Slovenija bo zagotovila odprt, varen in varovan kibernetski prostor, ki bo osnova za nemoteno delovanje infrastrukture, pomembne za delovanje državnih organov in gospodarstva, pa tudi za življenje vseh državljanov.
 
Vedno hitrejši razvoj informacijsko komunikacijskih tehnologij moderni družbi po eni strani prinaša koristi po drugi strani pa vpliva na pojav vedno novih in tehnološko vse bolj dovršenih kibernetskih groženj. Vse izrazitejši je namreč trend uporabe IKT za politično, gospodarsko in vojaško prevlado. Prav kibernetski napadi so ena najpomembnejših varnostnih groženj sodobnemu svetu, kar je pripomoglo k temu, da je kibernetska varnost že pred časom postala pomemben integralni del nacionalne varnosti držav.
 
Slovenija bo do leta 2020 vzpostavila učinkovit sistem zagotavljanja kibernetske varnosti, ki bo preprečeval in odpravljal posledice varnostnih incidentov. Za dosego tega cilja bodo izvedeni ukrepi na naslednjih področjih:
 
  • okrepitev in sistemska ureditev nacionalnega sistema zagotavljanja kibernetske varnosti;
  • varnost državljanov v kibernetskem prostoru;
  • kibernetska varnost v gospodarstvu;
  • zagotavljanje delovanja kritične infrastrukture v sektorju informacijsko- komunikacijske podpore;
  • zagotavljanje kibernetske varnosti na področju javne varnosti in zatiranje kibernetskega kriminala;
  • zagotavljanje varnega delovanja in razpoložljivosti ključnih informacijsko-komunikacijskih sistemov ob velikih naravnih in drugih nesrečah.
 
Pomemben cilj strategije je sistemska ureditev strateške ravni zagotavljanja kibernetske varnosti. Zato Vlada RS predvideva ustanovitev nacionalnega organa za kibernetsko varnost, ki bo na strateški ravni koordiniral aktivnosti in vire zagotavljanja visoke ravni kibernetske varnosti v Republiki Sloveniji:
 
  • razvoj obrambnih kibernetskih zmogljivosti;
  • krepitev nacionalne kibernetske varnosti z mednarodnim sodelovanjem.

 
 

STRATEŠKI CILJI IN DOKUMENTI EU

EVROPA 2020

Evropski interoperabilnostni okvir po načelu subsidiarnosti predvideva, da ima vsaka država vzpostavljen nacionalni interoperabilnostni okvir, ki je povezljiv oziroma združljiv z EIF tako, da omogoča prost pretok blaga, storitev, ljudi in kapitala.

DIGITALNA AGENDA za Evropo
Digitalna agenda je del strategije Evropa 2020 , ki naj bi Evropski uniji v naslednjem desetletju zagotovila hitro gospodarsko rast. Evropska unija je informacijsko komunikacijske tehnologije priznala kot pomemben del strategije EU za krepitev gospodarske rasti in odzivanje na izzive sodobnega sveta. Digitalna agenda velja za prvo in najpomembnejšo od sedmih glavnih pobud strategije.
 
Področja ukrepov Digitalne agende temeljijo na sedmih stebrih:
 • živahen enotni digitalni trg,
 • interoperabilnost in standardi,
 • zaupanje in varnost,
 • hitri in ultrahitri dostop do interneta,
 • raziskave in inovacije,
 • izboljšanje digitalne pismenosti, znanj in vključenosti,
 • koristi za družbo EU, ki jih omogoča IKT.
 

NOVI EVROPSKI INTEROPERABILNOSTNI OKVIR

URADNI DOKUMENTI O INTEROPERABILNOSTI

Video

Spletne povezave



Sporočilo komisije: EVROPSKA DIGITALNA AGENDA
Komunitarni program ISA
 

DIGITALIZACIJA JAVNE UPRAVE RS

 
Modernizacija slovenske javne uprave je ena izmed prioritet Vlade RS. Pri doseganju vseh načrtovanih strateških ciljev bodo imele ključno vlogo IKT. Zato je vlada zasnovala in intenzivirala izvedbo številnih projektov z namenom .

SVET ZA RAZVOJ INFORMATIKE V DRŽAVNI UPRAVI

Vlada Republike Slovenije je s sklepom št. 01301-1/2015/20, z dne 12. 3. 2015, ustanovila Svet za razvoj informatike v državni upravi, ki usmerja razvoj informacijsko komunikacijskih sistemov državne uprave in upravljanje njihovih finančnih virov. Z ustanovitvijo Sveta je zagotovljena enotna platforma delovanja in sprejemanja konsenza na čim višjem nivoju odločanja, učinkovita koordinacija ter intenzivno izvajanje aktivnosti na operativnem nivoju.

pdf Sklep (375 KB)

Svet za razvoj informatike v državni upravi deluje na podlagi sprejetega poslovnika, ki ureja način in organizacijo dela Sveta, ki ga sestavljajo:
-    strateški svet - SS,
-    koordinativna delovna skupina - KDS in
-    operativna delovna skupina - ODS.

Organi morajo pred vzpostavitvijo vsakega projekta, nabave in investicijskega vzdrževanja ter nadgradnje, ki vključuje katerokoli IT rešitev, pridobiti soglasje Sveta. Med te rešitve ne sodijo storitve stacionarne telefonije, mobilne telefonije, IP telefonije, fotokopirne naprave, fotoaparati, projektorji, sistemi za video nadzor, videokonferenčni sistemi, naprave za neprekinjeno napajanje, klimatske naprave, generatorji in podobno. Organi v ta namen in glede na predmet nabave izpolnijo identifikacijski karton projekta, nabave in investicijskega vzdrževanja ter nadgradnje. Gradivo organi pošljejo na elektronski naslov svet.IT(at)gov.si . Svet daje soglasja organom za izvedbo javnih naročil, katerih vrednost presega 20.000 EUR brez DDV.
 

KOORDINATIVNA DELOVNA SKUPINA

 Naloge koordinativne delovne skupine so:

  • priprava akcijskih načrtov in predlogov za strateški svet,
  • koordinacija in zagotavljanje pogojev za uresničevanje ukrepov in aktivnosti na  področju IT na resornih ministrstvih in vladnih službah,
  • nudenje strokovne pomoči strateškemu svetu.
 OPERATIVNA DELOVNA SKUPINA

Naloge operativne delovne skupine so:

  • izvajanje aktivnosti in priprava izvedbenih in drugih dokumentov na podlagi akcijskih načrtov,

  • priprava poročil o delu, ki jih posreduje koordinativni delovni skupini v seznanitev in strateškemu svetu v pregled in potrditev,

  • preglede dobrih praks in priprava ukrepov za izboljšave,

  • nudenje strokovne pomoči strateškemu svetu in koordinativni delovni skupini pri odločitvah,

  • sodelovanje pri delu drugih operativnih delovnih skupin in podskupin na področju informatike,

  • priprava mnenj za strateški svet na projekte oziroma javna naročila organov, ki morajo pred vzpostavitvijo vsakega projekta, nabave in investicijskega vzdrževanja ter nadgradnje, ki vključuje katerokoli IT rešitev, pridobiti soglasje Sveta.

PORTAL NIO

NIO je spletno mesto, ki je namenjeno objavi interoperabinostnih rešitev in izdelkov javnega sektorja. Portal NIO na enem mestu povezuje katalog elektronskih storitev in spodbuja  dobre prakse in ponovno uporabo ter se povezuje z drugimi repozitoriji. Vsebine portala NIO so splošno dostopne in namenjene tako gospodarstvu, javni upravi, izobraževalnim in akademskim institucijam, nevladnim organizacijam kot vsem drugim zainteresiranim javnostim, ki lahko podatke, izdelke ter aplikacije prosto in kreativno uporabljajo za rast in razvoj novih idej.

INTEROPERABILNOST

Interoperabilnost je poslovni model upravljanja in delovanja,  kar poenostavljeno pomeni zmožnost informacijskih sistemov in poslovnih procesov, ki jih ti sistemi podpirajo, da izmenjujejo podatke, informacije ter znanja. Interoperabilnost kot jo razumemo, se izvaja v dogovorjenem poslovnem modelu - interoperabilnostnem okviru, kjer so zajete množice standardov in navodil, ki so potrebni zato, da se zagotovi optimalni procesno povezovanje vseh relevantnih virov (med drugim seveda tudi, vendar ne le edino, evidenc). 

Podlaga za uspešno povezovanje evidenc in informacijskih sistemov in procesov je interoperabilnostni okvir, ki določa kriterije in pogoje za povezovanje v obliki standardov in priporočil ter politik, pravnih podlag, dogovorov, ipd. Te kriterije in pogoje se javno objavilja, da so dostopni vsem institucijam državne uprave in vsem drugim uporabnikom, ki se povezujejo z informacijskimi sistemi v državni upravi. Objava kriterijev in pogojev iz interoperabilnostnega okvira se izvaja prek Portala nacionalnega interoperabilnostnega okvira.
Evropski interoperabilnostni okvir (EIF) po načelu subsidiarnosti predvideva, da ima vsaka država vzpostavljen nacionalni interoperabilnostni okvir, ki je povezljiv z EIF. Številne države imajo že vzpostavljene svoje interoperabilnostne okvire[1], nekatere sicer objavljene le v obliki dokumentov na spletu, večina pa ima pripravljene posebne spletne strani in portale, kjer objavljajo svoje gradnike NIO. Za pristop objave gradnikov NIO na portalu smo se odločili tudi pri nas, saj je nacionalni interoperabilnostni okvir dinamični sistem, ki se spreminja in je zato smiselno, da se informacije in dokumentacija NIO objavlja in dinamično spreminja prek namenskega portala. Z objavo na portalu je zagotovljena transparentnost in večja ažurnost, uporabnikom pa lažji dostop do podatkov.

 
[1] kot npr. Nemčija (Standards and Architectures for e-Government Applications - SAGA), Združeno kraljestvo (Government Interoperability Framework e-GIF), Danska (OIO), Nizozemska (Open Standards and Open Source Software in government - OSOSS), Francija (Common Interoperability Framework), Belgija (Belgian Government Interoperability Framework – BELGIF), Estonija (Estonian IT Interoperability Framework), Malta, Irska, Španija, Švedska in druge.
 


Nekaj gradiva o namenu in obsegu delovanja portala NIO:


 Metodologija izbire in vnosa interoperabilnostinih izdelkov



Evropski interoperabilnostni okvir  EIF (651 kb) po načelu subsidiarnosti predvideva, da ima vsaka država vzpostavljen nacionalni interoperabilnostni okvir - v Sloveniji NIO, ki je povezljiv oziroma združljiv z EIF.  Evropska strategija interoperabilnosti (EIS) in posodobljen  Evropski interoperabilnostni okvir (EIF) za evropske javne storitve sta ključna dokumenta, ki vzpodbujata interoperabilnost in čimbolj učinkovite čezmejne e-storitev v skladu z Digitalno agendo (glej IP/10/1718). Program ISA²  vzpodbuja razvoj skupnih evropskih digitalnih rešitev na način, da bi tako javne uprave kot podjetja in državljani imeli čim več koristi od interoperabilnih čezmejnih in medsektorskih javnih storitev.
Program ISA² https://ec.europa.eu/isa2/isa2_en

-  Poročilo komisije Evropskemu parlamentu in svetu z dne 1.septembra 2016  - Rezultati končnega ocenjevanja programa ISA: 

-  Opis standarda ADMS-AP (Asset Description Metadata Schema Application Profile)  in analiza ujemanja metapodatkovne sheme portala NIO glede na ADMS in DCAT:   

pptx ADMS_AP (1002 KB)

-  Od 4. aprila 2016 je na platformi Joinup na ogled nov diagram ADMS-AP in objavljena nova verzija  ADMS-AP version 2.0.;  na voljo pa je tudi v Joinup povezan repozitorij NIO.


 
INTEROPERABILNOST LOČIMO NA VEČ RAVNI, ki se nadalje razvršča v podravni.

Ravni_interoperabilnosti

V tem kontekstu je razumevanje posameznih ravni naslednje:

 1. Politični okvir interoperabilnosti

Poleg družbeno ekonomskih pogojev, vsakokratni politični okvir pomembno vpliva na razvoj informatizacije poslovnih proces v javni upravi. V strokovni aspekt razvoja ali vzdrževanja projektov elektronskih storitev, prinaša pragmatične, prednostne usmeritve in naloge, ki jih je potrebno upoštevati pri sektorskem in medsektorskem razvoju.

 2. Pravna interoperabilnost

Vzpostavljanje elektronskih javnih storitev je potrebno ustrezno opredeliti v normativnih podlagah tistih poslovnih procesov, ki se informatizirajo. Pozorno je potrebno obravnavati celotno zadevno zakonodajo v zvezi z izmenjavo podatkov, vključno z zakonodajo o varstvu podatkov.

 3. Organizacijska interoperabilnost

Nanaša se na aktivnosti v organizaciji in dogovore med organizacijami ter postopke, ki so potrebni, da si organizacije s pomočjo informacijskih sistemov medsebojno omogočajo uporabo storitev.

 4. Semantična interoperabilnost

Zagotavlja, da je pomen izmenjanega podatka razumljiv ljudem, aplikacijam in institucijam. S semantično povezljivostjo je omogočena pravilna interpretacija pomena podatka za uporabo v drugi aplikaciji, za katero ta podatek ni bil primarno definiran in s tem omogočena nadaljnja obdelava na pomensko pravilen način.

 5. Tehnična interoperabilnost

Zajema povezave računalniških sistemov in storitev na tehničnem nivoju. Pogoj za tehnično povezljivost je največkrat izpolnjen z zadostitvijo skupnim tehničnim standardom in priporočilom. Tako je na področju tehničnih standardov Evropska komisija pooblastila standardizacijske institucije, kot npr. CEN/ISSS [12], ETSI [13], ipd., da pripravijo potrebne standarde.

Politika NIO opredeljuje uresničevanje Strategije javne uprave 2020 v sodelovanju z aktivnostmi, ki vodijo k uresničevanju ciljev Digitalne agende 2020 in skupnosti EU. Postopno se bo razvijala skladno z Evropsko interoperabilnostno strategijo, ki se je pričela v okviru programa IDABC in se nadaljuje in aktivno izvaja skozi komunitarni program ISA in zdaj ISA², ki je nov Program Unije za interoperabilnostne rešitve za evropske javne uprave, podjetja in državljane.

Smernice za razvoj informacijskih rešitev Informacijskega pooblaščenca IP-RS

podajajo najpomembnejše zahteve, ki morajo biti upoštevane pri razvoju informacijskih rešitev, kadar vključujejo obdelavo osebnih podatkov. Namenjene so vsem tistim, ki se ukvarjajo z razvojem ali naročanjem rešitev na področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij, ne glede na to, ali gre za nove proizvode, storitve, sisteme ali posamezne rešitvein aplikacije.

Namen smernic IP je podati skupne praktične napotke za posameznike, katerih osebni podatki (OP) se obdelujejo ter za upravljavce in obdelovalce osebnih podatkov. S pomočjo smernic želi Pooblaščenec doseči boljše poznavanje in spoštovanje informacijske zasebnosti ter določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1).
Pravno podlago za izdajo smernic Pooblaščencu daje 49. člen ZVOP-1, ki med drugim določa, da Pooblaščenec daje neobvezna mnenja, pojasnila in stališča o vprašanjih s področja varstva osebnih podatkov in jih objavlja na spletni strani ali na drug primeren način ter pripravlja in daje neobvezna navodila in priporočila glede varstva osebnih podatkov na posameznem področju. Oglejte si tudi:
         • Mnenja Pooblaščenca
         • Brošure Pooblaščenca
         • Smernice Pooblaščenca:

 

"Povezovanje zbirk osebnih podatkov iz uradnih evidenc in javnih knjig je posebej urejeno v ZVOP-1. Pooblaščenec v zvezi s povezavo zbirk osebnih podatkov opozarja, da mora biti takšno povezovanje določeno v zakonu ter, da v primeru, če katera od zbirk, ki naj bi se jih povezovalo, vsebuje občutljive osebne podatke (19. točka 6. člena ZVOP-1) ali je za izvedbo povezovanja potrebna uporaba istega povezovalnega znaka (EMŠO, št. zdravstvenega zavarovanja ali davčna številka), povezovanje ni dovoljeno brez predhodnega dovoljenja Pooblaščenca. Več o tem v smernicah Informacijskega pooblaščenca: Varstvo osebnih podatkov pri povezovanju zbirk osebnih podatkov v javni upravi ."


 
Organizacijska/zakonodajna, semantična in tehnična interoperabilnost se naprej delijo v podsklope, skupaj pa smiselno zaokrožijo nivo e-Storitev.


Elektronske storitve, predvsem javne uprave, so ključne za kakovostno sodelovanje uprave in njenih strank. Kot take morajo biti vedno ažurne in vsebovati informacije o medsebojni povezanosti. Identifikacija storitev in njihove medsebojne relacije morajo biti standardizirane in redno spremljane. Predvsem zaradi sledenja in vplivnosti sprememb dogovorjenih standardov.

Uporabniki portala NIO

Navadni uporabniki so vsi uporabniki, ki uporabljajo portal kot vir informacij o vsebini in izdelkih nacionalnega interoperabilnostnega okvira. Navadni uporabniki lahko na portalu pregledujejo vsebino in izvajajo enostavna iskanja v okviru vsebin portala ter oddajajo vprašanja. Navadni uporabniki imajo dostop do uporabniškega dela portala.
Ta samo gleda in če hoče kaj več, se mora prijaviti z geslom.

Registrirani uporabniki so vsi uporabniki, ki uporabljajo portal kot vir informacij o vsebini in izdelkih nacionalnega interoperabilnostnega okvira, s tem, da se morajo registrirati in podati določene podatke. Ti uporabniki lahko na portalu pregledujejo vsebino in izvajajo enostavna iskanja v okviru vsebin portala ter oddajajo vprašanja ter dostopajo do izdelkov interoperabilnosti.
Registrirani uporabniki lahko tudi oddajajo komentarje na izdelke v javni obravnavi in izdelke, ki so že v enem od statusov sprejetja.

Uporabniki iz institucij državnih organov: imajo enake možnosti uporabe portala kot navadni uporabniki s to razliko, da lahko dostopajo tudi do vsebin, ki so namenjene zgolj državnim organom (dostopne samo znotraj omrežja HKOM – validacija se naj opravi avtomatično ob prijavi uporabnika). Teh se ne meša in se jih ne ureja preko administracijskega vmesnika. Ti uporabniki lahko tudi oddajajo komentarje na izdelke v javni obravnavi in izdelke, ki so že v enem od statusov sprejetja.

Uredniki:

Uredniki spletnih strani – skrbijo za objavo vsebin spletnih strani

Uredniki repozitorija – skrbijo za pripravo in objavo izdelkov interoperabilnosti v repozitoriju. To so po navadi predstavniki institucij državne uprave, ki so strokovnjaki s področja informacijskih sistemov (IT) in so pooblaščeni s strani svojega organa, da vnašajo resorne podatke na Portal NIO.

Nadzorni urednike – skrbijo za pregled, kakovost, skladnost in spremljanje življenjskega cikla izdelkov To so člani skrbniških skupin.

Glavni uredniki – potrdijo objavo izdelkov in vsebin pripravljeno s strani navadnih urednikov in urednikov repozitorija ter pregledano s strani nadzornih urednikov.

Administratorji: to so osebe, ki skrbijo za dodeljevanje pravic uporabnikom portala in drugo administracijo ter imajo dostop do administracijskega dela portala.

 

NIO na poti doseganja skladnosti z izdelki EU

Interoperabilnost lajša uspešno izvajanje politik in predstavlja velik potencial za preprečevanje elektronskih ovir ter zagotavlja vzpostavljanje novih skupnih javnih storitev na nacionalni ravni, ravni Unije ali utrjevanje tistih v razvoju. Omogoča učinkovito in uspešno izvajanje politik na pomembnih področjih delovanja javne uprave:

  1. Na področju notranjega trga Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta določa, da morajo države članice ponudnikom storitev omogočiti, da lahko vse postopke in formalnosti, ki so potrebni za zagotavljanje storitve zunaj države članice ustanovitve, opravijo elektronsko in čezmejno. 
  2. Na področju prava družb Direktiva 2012/17/EU Evropskega parlamenta in Sveta zahteva, da se prek osrednje platforme zagotovi interoperabilnost centralnih in trgovinskih registrov ter registrov družb držav članic. Medsebojna povezanost registrov družb bo zagotovila čezmejno izmenjavo informacij med registri ter olajšala dostop podjetij in državljanov na ravni Unije do podatkov o družbah, s tem pa bo povečala pravno varnost v poslovnem okolju v Uniji. 
  3. Na področju okolja Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta zahteva sprejetje skupnih izvedbenih pravil, ki določajo tehnično ureditev za interoperabilnost. Navedena direktiva zahteva zlasti prilagoditev nacionalnih infrastruktur, da se zagotovita čezmejna interoperabilnost in dostopnost do zbirk prostorskih podatkov in storitev po vsej Uniji. 
  4. Na področju pravosodja in notranjih zadev je večja interoperabilnost med evropskimi zbirkami podatkov osnova za vizumski informacijski sistem (4), schengenski informacijski sistem II , evropski daktiloskopski sistem  in portal e-pravosodje. Poleg tega je Svet 24. septembra 2012 sprejel sklepe, v katerih je pozval k uvedbi evropskega zakonodajnega identifikatorja in poudaril potrebo po interoperabilnostnem iskanju in izmenjavi pravnih informacij, objavljenih v nacionalnih uradnih listih, z uporabo enoličnih identifikatorjev in strukturiranih metapodatkov. S sodelovanjem med Evropsko agencijo za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice ter programom, ustanovljenim s tem sklepom, bi lahko ustvarili sinergije, ki bi jima koristile pri doseganju svojih ciljev. 
  5.   Interoperabilnost v lokalnih, nacionalnih in evropskih javnih upravah lajša doseganje ciljev, ki jih je Evropski parlament določil v svoji resoluciji z dne 29. marca 2012 o poročilu o državljanstvu EU iz leta 2010: Odpravljanje ovir za pravice državljanov EU. 
    Interoperabilnost je ključni dejavnik za uspeh, kar zadeva carine, obdavčevanje in trošarine, pri upravljanju vseevropskih sistemov IKT po državah članicah in podpiranju interoperabilnostnih poslovnih storitev, ki so financirane v okviru programov Fiscalis 2013 in Carina 2013. Ta programa izvajajo in upravljajo Komisija in nacionalne uprave. Sredstva, ustvarjena v okviru programov Fiscalis 2013 in Carina 2013, so na voljo za izmenjavo in ponovno uporabo na področju drugih politik. Poleg tega so bile države članice in Komisija v sklepih Sveta z dne 26. maja 2014 o reformi upravljanja carinske unije EU povabljene, da oblikujejo strategijo za skupno vodene in upravljane informacijske sisteme na vseh s carino povezanih področjih.  

    Na področju zdravstva
    Direktiva 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta (1) določa pravila za lažji dostop do varnega in visokokakovostnega čezmejnega zdravstvenega varstva. Navedena direktiva je zlasti vzpostavila mrežo e-zdravje za premagovanje izziva v zvezi z interoperabilnostjo elektronskih zdravstvenih sistemov. Mreža e-zdravje lahko sprejme smernice o najmanjšem nizu podatkov, ki se v primeru nenačrtovane ali nujne oskrbe izmenja čezmejno in o čezmejnem izdajanju e-receptov. 
    Na področju evropskih skladov člen 122 Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (2) zahteva, da vse izmenjave informacij med upravičenci in organi upravljanja, organi za potrjevanje, revizijskimi organi in posredniškimi telesi potekajo prek sistemov za elektronsko izmenjavo podatkov. Ti sistemi naj bi olajšali interoperabilnost z nacionalnimi okviri in okvirom Unije ter upravičencem omogočali, da vse zahtevane informacije predložijo samo enkrat. 
    Na področju informacij javnega sektorja Direktiva 2013/37/EU Evropskega parlamenta in Sveta (3) poudarja, da bi morali organi javnega sektorja, kadar je to mogoče in primerno, dokumente dati na voljo v odprtih in strojno berljivih formatih, skupaj z njihovimi metapodatki, z največjo stopnjo natančnosti in ločljivosti, v formatu ki zagotavlja interoperabilnost, ponovno uporabo in dostopnost. (14) Na področju elektronske identifikacije Uredba (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (4) vzpostavlja interoperabilnostni okvir za namene interoperabilnosti nacionalnih programov elektronske identifikacije.
    Na področju standardizacije IKT Uredba (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (5) navaja interoperabilnost kot bistveni rezultat standardizacije. 
    Na področju raziskav in inovacij Uredba (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (6) o vzpostavitvi Obzorja 2020 jasno navaja, da so interoperabilnostne rešitve in standardi na področju IKT ključnega pomena za sklepanje industrijskih partnerstev na ravni Unije. Sodelovanje na skupnih in odprtih tehnoloških platformah s posrednimi učinki in učinki vzvoda bo številnim deležnikom omogočilo, da izkoristijo nova dognanja in ustvarjajo nadaljnje inovacije. 
    Na področju javnega naročanja direktive 2014/23/EU, 2014/24/EU (8) in 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta od držav članic zahtevajo, da izvajajo elektronsko javno naročanje. Določajo, da morajo biti orodja in naprave, ki se uporabljajo za elektronsko komuniciranje, ter njihove tehnične lastnosti interoperabilni z izdelki IKT v splošni uporabi. Poleg tega Direktiva 2014/55/EU Evropskega parlamenta in Sveta (1) za zagotovitev interoperabilnosti med sistemi za izdajanje elektronskih računov po vsej Uniji določa vzpostavitev evropskega standarda za izdajanje elektronskih računov pri javnem naročanju. Zato je pomembno, da bi se morala politika v zvezi z interoperabilnostjo in njene možne uporabe usklajevati na ravni Unije na čim bolj učinkovit in, kar zadeva končne uporabnike, najbolj odziven način.

    Da bi odpravili razdrobljenost v interoperabilnostnem okolju, je treba spodbujati:
    -  skupno razumevanje interoperabilnosti in
    -  celostni pristop k interoperabilnostnim rešitvam

 


Temeljni akti EU - Pravni informacijski sistem RS

Evropski interoperabilnostni okvir  EIF (651 kb) po načelu subsidiarnosti predvideva, da ima vsaka država vzpostavljen nacionalni interoperabilnostni okvir - v Sloveniji NIO, ki je povezljiv oziroma združljiv z EIF.  Evropska strategija interoperabilnosti (EIS) in posodobljen  Evropski interoperabilnostni okvir (EIF) za evropske javne storitve sta ključna dokumenta, ki vzpodbujata interoperabilnost in čimbolj učinkovite čezmejne e-storitev v skladu z Digitalno agendo (glej IP/10/1718).

Za namene povezovanja in zrcaljenja vsebine portala NIO na druge (evropske) portale je bila opravljena analiza NIO glede na EU standarde ADMS in DCAT:

 

Od 4. aprila 2016 je na platformi Joinup na ogled nov diagram ADMS-AP in objavljena nova verzija  ADMS-AP version 2.0.

pptx ADMS_AP (1002 KB)
Standard ADMS-AP (Asset Description Metadata Schema Application Profile )

Okvir interoperabilnosti razumemo kot »dogovorjen pristop organizacij, ki želijo sodelovati in skupaj izvajati konkretne javne storitve« na način, da zagotovijo in dogovorijo «skupne elemente, kot so na primer besedišče, koncepti, načela, politike, smernice, priporočila, standardi, specifikacije in prakse«.

 
Evropski interoperabilnostni okvir
·  spodbuja in podpira izvajanje evropskih javnih storitev s pospeševanjem čezmejne in medsektorske[1] interoperabilnosti;
·  usmerja javne uprave pri zagotavljanju evropskih javnih storitev podjetjem[2] in državljanom;
·  omogoča dopolnjevanje in povezovanje različnih nacionalnih okvirov interoperabilnosti na evropski ravni.
.  obravnava vse, ki sodelujejo pri opredelitvi, zasnovi in izvajanju evropskih javnih storitev.

Evropski interoperabilnostni okvir moramo upoštevati pri odločanju kako uporabiti tiste evropske javne storitve, ki podpirajo izvajanje pobud politike EU in kadar ustanavljamo nove, ki se v prihodnosti lahko ponovno uporabijo kot del evropskih javnih storitev (Achieving a modern ICT standardisation policy).

EIF se vodi v okviru programa ISA²[3] na osnovi sodelovanja držav članic in Evropske komisije in v skladu s  170 členom Pogodbe o delovanju Evropske unije. V skladu s tem členom mora Evropska unija, da bi pripomogla k uresničitvi ciljev iz člena 26 glede notranjega trga, prispevati k vzpostavitvi in razvoju vseevropskih omrežij ter spodbujati medsebojno povezovanje in interoperabilnost nacionalnih omrežij, pa tudi dostop do takšnih omrežij.

 

[1]      Sektor pomeni področje politike, npr. carina, policija, e-zdravstvo, okolje, kmetijstvo idr. (http://ec.europa.eu/digital-agenda/en/blog/).
[2]      V okviru EIF koncept podjetij vključuje tudi nevladne organizacije, neprofitne organizacije idr.
[3]      ISA² je nadaljevanje izvajanja programa ISA - Interoperabilnostne rešitve za evropske javne uprave (ISA), UL L 260, 3.10.2009, str. 20, 2009 http://eur-lex.europa.eu/JOHtml.do?uri=OJ:L:2009:260:SOM:SL:HTML.
 
DOKUMENTI, KI SE NANAŠAJO NA PROGRAM ISA² (v angleščini):

Uradni dokumenti ISA² 

Delovni program ISA² za leto 2017

Delovni program ISA² za leto 2016

Ključni dokumenti o interoperabilnosti