Login with password

Login with a certificate

Upravljanje z vsebino

Catalogue

Search within the site. The repositories of the NIO portal are used as catalogues. These catalogues contain information on datasets and data structure, their use, data administrator etc. The owner of the information is always the institution which created them, regardless if the institution is part of the private sector or a non-govermental organisation. The owner of all information within the public information system is the state.
IMPORTANT!
Since 9.12.2016, the "DATA" are being published on our NEW OPEN DATA PORTAL "OPSI": https://podatki.gov.si/data/search .

4 Results in catalogue

Sort by

Centralni avtentikacijski sistem SI-CAS

Osnovni namen SI-CAS je integracija funkcionalnosti ugotavljanja elektronske identitete uporabnikov v informacijske rešitve v okviru javnega sektorja. Vzpostavljen je kot centralna storitev za preverjanje identitet v spletnih storitvah. Centralna storitev je smiselna, ker gre za univerzalno zahtevo za vse storitve, ki zaradi zagotavljanja varnosti in zaupanja potrebujejo zanesljivo ugotavljanje identitete. S centralno podporo zagotovimo lažje upravljanje in podporo uporabi različnih elektronskih identifikatorjev različnih izdajateljev ter podporo različnim tehničnim rešitvam (npr. podporo za zanesljivo avtentikacijo preko mobilnih aparatov) in njihovemu razvoju. Identifikacija uporabnika je možna z različnimi identitetami domačih in tujih ponudnikov identitet. Uporabniki se tako lahko identificirajo z e-identitetami različnih nivojev zaupanja, od najnižjega nivoja (uporabniška imena in gesla, FB profil, …) do najvišjih nivojev (e-identiteta na varnem mediju, npr. na pametni kartici), ki jih zagotavljajo različni ponudniki identitet. Zahtevani nivo zaupanja je vedno določen s strani ponudnika e-storitve, ki je za potrebe avtentikacije povezan na SI-CAS. Evidenca uporabnikov SI-CAS razen e-naslova ter ustrezno zaščitenih (šifriranih oz. zaščitenih z zgostitveno funkcijo) osnovnih identifikatorjev ne vsebuje identifikacijskih podatkov uporabnikov, temveč zgolj informacije, pri katerem ponudniku identitet ima posamezen uporabnik registrirano svojo elektronsko identiteto in pri katerem ponudniku atributov se nahajajo dodatni identifikacijski podatki oziroma atributi. Ponudniki storitev se v primeru uporabe SI-CAS tako ne povezujejo več z vsakim ponudnikom identitet in ponudnikom atributov posebej, temveč le s SI-CAS. SI-CAS v procesu deluje kot zaupanja vreden posrednik. Na zahtevo ponudnika storitev preveri identiteto uporabnika pri ustreznem ponudniku identitet in po potrebi pridobi dodatne identifikacijske atribute pri ponudniku identitet oz. ponudniku atributov in jih kot nabor osebnih podatkov prikaže uporabniku, da jih ta posreduje ponudniku storitev. SI-CAS ima v ta namen vzpostavljeno direktno zaupanje s ponudniki storitev, ponudniki identitet in ponudniki atributov.

Available as: DOCX ZIP PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 01.09.2023 | 1647 views

Usmeritve in pogoji uporabe skupnega aplikacijskega gradnika Varnostna shema

Dokument je namenjen pridobitvi osnovnih informacij o skupnem aplikacijskem gradniku Varnostna shema. Potencialni uporabnik bo lahko na podlagi preučitve dokumenta ocenil ali je Varnostna shema primerna za uporabo glede na potrebe uporabnika. Dokument je namenjen pridobitvi osnovnih informacij o Interoperabilnostni komponenti Varnostna shema. Potencialni uporabnik bo lahko na podlagi preučitve dokumenta ocenil ali je Varnostna shema primerna za uporabo glede na potrebe uporabnika. V nadaljevanju so opisani pogoji uporabe Varnostne sheme. MJU omogoča dva načina uporabe sheme in sicer: - Uporaba centralne Varnostne sheme, ki je nameščena in deluje na infrastrukturi MJU; - Uporaba kode in dokumentacije Varnostne sheme na lastni infrastrukturi Uporabnika.

Available as: DOC
Asset | Release: 1.2 | Last change date: 30.07.2019 | 262 views

Skupni aplikacijski gradnik Varnostna shema

Sistem za upravljanje z uporabniki in njihovimi pravicami. Glavne značilnosti skupnega aplikacijskega gradnika VARNOSTNA SHEMA: • sistem za enotno upravljanje z uporabniki in njihovimi pravicami, nadzor dostopa do aplikacij in njihovih funkcionalnosti • avtentikacija in avtorizacija, izključno z uporabo digitalnih potrdil • uporabniki se lahko prijavijo s katerimkoli veljavnim kvalificiranim digitalnim potrdilom (nevtraliziranje motenj pri izteku in zamenjavi certifikatov), možno dodatno varovanje z geslom • tipična skupina uporabnikov: administratorji • uporabniki lahko pripadajo eni ali večim institucijam hkrati • vgrajen je sistem za upravljanje z institucijami (hierarhičen register institucij), na enem mestu so zbrani glavni podatki o vsaki vključeni instituciji • isti uporabnik ima lahko pri različnih institucijah različne pravice za različne aplikacije • uporabnik sam zaprosi za pravice, potrdi mu jih odgovorni nadzornik • upravljanje z Varnostno shemo: nadzornik institucije, nadzornik tipa institucije, vrhovni nadzornik • podpora za fizične uporabnike in za sistemske uporabnike (aplikacije oz. sistemi) • funkcionalnosti dostopne preko GUI in preko API vmesnikov • vgrajena SSO funkcionalnost: vse aplikacije, ki uporabljajo ta modul, imajo omogočen prenos prijave

Available as: PDF
Asset | Release: 1.1 | Last change date: 09.01.2019 | 482 views

STORK - Varno priznavanje elektronskih identitet med državami

STORK je pilotni projekt velikih razsežnosti iz Okvirnega programa za konkurenčnosti in inovacije (CIP, angl. Competitiveness and Innovation Framework Programme, http://ec.europa.eu/cip/ict-psp/index_en.htm) za varno priznavanje elektronskih identitet med državami (angl. Secure Identity Across Borders Linked, http://www.eid-stork.eu/). Eno izmed ključnih dejavnikov za delovanje notranjega trga je tudi uvedba čezmejnih rešitev za e-avtentikacijo oz. medsebojno priznavanje e-identitet ter e-podpisov po vsej EU. Države članice danes uporabljajo različne sisteme upravljanja elektronske identifikacije in tudi e-podpisov. Sredstva za e-identifikacijo so bila uvedena brez usklajevanja med državami. Interoperabilnost teh rešitev na pravni, tehnični ali organizacijski ravni je predpogoj za čezmejni dostop do storitev e-uprave in s tem tudi do čezmejne uporabe storitev EKT. Če ne bo znotraj EU vzpostavljen interoperabilni mehanizem za e-identifikacijo, bodo v praksi nastale nove ovire, kar je v nasprotju z instrumenti notranjega trga, katerih namen je okrepiti njegovo delovanje. Ministrstvo za pravosodje in javno upravo je v STORK sodelovalo kot eden izmed 31 partnerjev iz 17 držav v projektu STORK za varno priznavanje elektronskih identitet med državami EU. Namen projekta STORK je bilo zagotoviti ravno čezmejno priznavanje in uporabo elektronskih identitet in s tem državljanom EU olajšati dostop do e-storitev uprav drugih držav članic (kot je npr. prav EKT). Projekt STORK državljanom EU omogoča, da izkažejo svojo identiteto v elektronsko podprtih upravnih postopkih in pri tem uporabijo e-identifikatorje (gesla, e-osebne izkaznice, digitalna potrdila), ki so jih prejeli v svoji državi. Pri tem projekt STORK upošteva obstoječe nacionalne e-identifikatorje. Projekt od držav članic terjal nobenih sprememb nacionalnih e-identifikatorjev. Tako ostaja naloga držav članic, da vzpostavijo ustrezno informacijsko infrastrukturo oz. jo prilagodijo tako, da je možno realizirati čez-mejno priznavanje e-identifikatorjev. STORK je s šestimi različnimi piloti prikazal praktično uporabo tega priznavanja s pomočjo rešitev, razvitih v projektu STORK. Povezal in vzpostavil je različne nivoje zaupanja med državami članicami in njihovimi storitvami. Rezultati STORK so odprte, prilagodljive in prenosljive rešitve. STORK se je konec leta 2011 zaključil, načrtovan je prenos rezultatov pod okrilje programa ISA (http://ec.europa.eu/isa/). Države članice so aprila 2012 začele izvajati nov pilotni projekt (pod delovnim imenom STORK 2.0), v okviru katerega se bodo rešitve in infrastruktura obstoječega STORK prenesle tudi na poslovne subjekte.

Available as: PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 02.03.2015 | 265 views

4 Results in catalogue

Sort by

Centralni avtentikacijski sistem SI-CAS

Osnovni namen SI-CAS je integracija funkcionalnosti ugotavljanja elektronske identitete uporabnikov v informacijske rešitve v okviru javnega sektorja. Vzpostavljen je kot centralna storitev za preverjanje identitet v spletnih storitvah. Centralna storitev je smiselna, ker gre za univerzalno zahtevo za vse storitve, ki zaradi zagotavljanja varnosti in zaupanja potrebujejo zanesljivo ugotavljanje identitete. S centralno podporo zagotovimo lažje upravljanje in podporo uporabi različnih elektronskih identifikatorjev različnih izdajateljev ter podporo različnim tehničnim rešitvam (npr. podporo za zanesljivo avtentikacijo preko mobilnih aparatov) in njihovemu razvoju. Identifikacija uporabnika je možna z različnimi identitetami domačih in tujih ponudnikov identitet. Uporabniki se tako lahko identificirajo z e-identitetami različnih nivojev zaupanja, od najnižjega nivoja (uporabniška imena in gesla, FB profil, …) do najvišjih nivojev (e-identiteta na varnem mediju, npr. na pametni kartici), ki jih zagotavljajo različni ponudniki identitet. Zahtevani nivo zaupanja je vedno določen s strani ponudnika e-storitve, ki je za potrebe avtentikacije povezan na SI-CAS. Evidenca uporabnikov SI-CAS razen e-naslova ter ustrezno zaščitenih (šifriranih oz. zaščitenih z zgostitveno funkcijo) osnovnih identifikatorjev ne vsebuje identifikacijskih podatkov uporabnikov, temveč zgolj informacije, pri katerem ponudniku identitet ima posamezen uporabnik registrirano svojo elektronsko identiteto in pri katerem ponudniku atributov se nahajajo dodatni identifikacijski podatki oziroma atributi. Ponudniki storitev se v primeru uporabe SI-CAS tako ne povezujejo več z vsakim ponudnikom identitet in ponudnikom atributov posebej, temveč le s SI-CAS. SI-CAS v procesu deluje kot zaupanja vreden posrednik. Na zahtevo ponudnika storitev preveri identiteto uporabnika pri ustreznem ponudniku identitet in po potrebi pridobi dodatne identifikacijske atribute pri ponudniku identitet oz. ponudniku atributov in jih kot nabor osebnih podatkov prikaže uporabniku, da jih ta posreduje ponudniku storitev. SI-CAS ima v ta namen vzpostavljeno direktno zaupanje s ponudniki storitev, ponudniki identitet in ponudniki atributov.

Available as: DOCX ZIP PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 01.09.2023 | 1647 views

Usmeritve in pogoji uporabe skupnega aplikacijskega gradnika Varnostna shema

Dokument je namenjen pridobitvi osnovnih informacij o skupnem aplikacijskem gradniku Varnostna shema. Potencialni uporabnik bo lahko na podlagi preučitve dokumenta ocenil ali je Varnostna shema primerna za uporabo glede na potrebe uporabnika. Dokument je namenjen pridobitvi osnovnih informacij o Interoperabilnostni komponenti Varnostna shema. Potencialni uporabnik bo lahko na podlagi preučitve dokumenta ocenil ali je Varnostna shema primerna za uporabo glede na potrebe uporabnika. V nadaljevanju so opisani pogoji uporabe Varnostne sheme. MJU omogoča dva načina uporabe sheme in sicer: - Uporaba centralne Varnostne sheme, ki je nameščena in deluje na infrastrukturi MJU; - Uporaba kode in dokumentacije Varnostne sheme na lastni infrastrukturi Uporabnika.

Available as: DOC
Asset | Release: 1.2 | Last change date: 30.07.2019 | 262 views

Skupni aplikacijski gradnik Varnostna shema

Sistem za upravljanje z uporabniki in njihovimi pravicami. Glavne značilnosti skupnega aplikacijskega gradnika VARNOSTNA SHEMA: • sistem za enotno upravljanje z uporabniki in njihovimi pravicami, nadzor dostopa do aplikacij in njihovih funkcionalnosti • avtentikacija in avtorizacija, izključno z uporabo digitalnih potrdil • uporabniki se lahko prijavijo s katerimkoli veljavnim kvalificiranim digitalnim potrdilom (nevtraliziranje motenj pri izteku in zamenjavi certifikatov), možno dodatno varovanje z geslom • tipična skupina uporabnikov: administratorji • uporabniki lahko pripadajo eni ali večim institucijam hkrati • vgrajen je sistem za upravljanje z institucijami (hierarhičen register institucij), na enem mestu so zbrani glavni podatki o vsaki vključeni instituciji • isti uporabnik ima lahko pri različnih institucijah različne pravice za različne aplikacije • uporabnik sam zaprosi za pravice, potrdi mu jih odgovorni nadzornik • upravljanje z Varnostno shemo: nadzornik institucije, nadzornik tipa institucije, vrhovni nadzornik • podpora za fizične uporabnike in za sistemske uporabnike (aplikacije oz. sistemi) • funkcionalnosti dostopne preko GUI in preko API vmesnikov • vgrajena SSO funkcionalnost: vse aplikacije, ki uporabljajo ta modul, imajo omogočen prenos prijave

Available as: PDF
Asset | Release: 1.1 | Last change date: 09.01.2019 | 482 views

STORK - Varno priznavanje elektronskih identitet med državami

STORK je pilotni projekt velikih razsežnosti iz Okvirnega programa za konkurenčnosti in inovacije (CIP, angl. Competitiveness and Innovation Framework Programme, http://ec.europa.eu/cip/ict-psp/index_en.htm) za varno priznavanje elektronskih identitet med državami (angl. Secure Identity Across Borders Linked, http://www.eid-stork.eu/). Eno izmed ključnih dejavnikov za delovanje notranjega trga je tudi uvedba čezmejnih rešitev za e-avtentikacijo oz. medsebojno priznavanje e-identitet ter e-podpisov po vsej EU. Države članice danes uporabljajo različne sisteme upravljanja elektronske identifikacije in tudi e-podpisov. Sredstva za e-identifikacijo so bila uvedena brez usklajevanja med državami. Interoperabilnost teh rešitev na pravni, tehnični ali organizacijski ravni je predpogoj za čezmejni dostop do storitev e-uprave in s tem tudi do čezmejne uporabe storitev EKT. Če ne bo znotraj EU vzpostavljen interoperabilni mehanizem za e-identifikacijo, bodo v praksi nastale nove ovire, kar je v nasprotju z instrumenti notranjega trga, katerih namen je okrepiti njegovo delovanje. Ministrstvo za pravosodje in javno upravo je v STORK sodelovalo kot eden izmed 31 partnerjev iz 17 držav v projektu STORK za varno priznavanje elektronskih identitet med državami EU. Namen projekta STORK je bilo zagotoviti ravno čezmejno priznavanje in uporabo elektronskih identitet in s tem državljanom EU olajšati dostop do e-storitev uprav drugih držav članic (kot je npr. prav EKT). Projekt STORK državljanom EU omogoča, da izkažejo svojo identiteto v elektronsko podprtih upravnih postopkih in pri tem uporabijo e-identifikatorje (gesla, e-osebne izkaznice, digitalna potrdila), ki so jih prejeli v svoji državi. Pri tem projekt STORK upošteva obstoječe nacionalne e-identifikatorje. Projekt od držav članic terjal nobenih sprememb nacionalnih e-identifikatorjev. Tako ostaja naloga držav članic, da vzpostavijo ustrezno informacijsko infrastrukturo oz. jo prilagodijo tako, da je možno realizirati čez-mejno priznavanje e-identifikatorjev. STORK je s šestimi različnimi piloti prikazal praktično uporabo tega priznavanja s pomočjo rešitev, razvitih v projektu STORK. Povezal in vzpostavil je različne nivoje zaupanja med državami članicami in njihovimi storitvami. Rezultati STORK so odprte, prilagodljive in prenosljive rešitve. STORK se je konec leta 2011 zaključil, načrtovan je prenos rezultatov pod okrilje programa ISA (http://ec.europa.eu/isa/). Države članice so aprila 2012 začele izvajati nov pilotni projekt (pod delovnim imenom STORK 2.0), v okviru katerega se bodo rešitve in infrastruktura obstoječega STORK prenesle tudi na poslovne subjekte.

Available as: PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 02.03.2015 | 265 views

Mail: nio.mju@gov.si

Catalogue
Mission and objectives
NIO Policy
Documentation
Useful links
Glossary
News

Contact

Tel: 080 20 02

Email: ekc@gov.si

Subscribe if you wish to receive news or recommendation notifications. You need to sign in first.

Colophon | Terms of use | About cookies | Copyright 2013 - Ministry of Public Administration

Designed by XLAB