Prijava z geslom
Pozabljeno geslo

Katalog

V katalogu NIO so objavljeni izdelki slovenskega interoperabilnostnega okvira. Izdelki (v kontekstu NIO) so viri in sredstva, ki jih javni sektor uporablja kot pomembne, skupne gradnike pri razvoju informacijsko tehnoloških rešitev. 

FILTRI


PODROČJE

Javna uprava, upravni postopki in informacijska varnost (16)
Informacijska družba (11)
Splošno (10)
Kultura (2)
Varstvo osebnih podatkov in informacije javnega značaja (2)
Prostor (2)
Notranje zadeve (2)
Znanost in tehnologija (1)
Mednarodne zadeve (1)
Statistika (1)
Vsa področja

GRADNIK

Centralni infrastrukturni gradniki (10)
Interoperabilnostni okvir, centralne aplikacije (9)
Digitalne identitete, elektronski podpis ter e-Dokumenti (7)
Skupne metodologije in politike (5)
Centralni gradniki, arhitektura e-uprave (3)
Centralne distribucije (1)
Vsi gradniki

RAVEN INTEROPERABILNOSTI

E-storitve (13)
Tehnična interoperabilnost (9)
Semantična interoperabilnost (8)
Organizacijska interoperabilnost (5)
Pravna interoperabilnost (2)

PODRAVEN INTEROPERABILNOSTI

e-Storitve (11)
Semantična orodja (7)
Politika NIO (3)
Drugo (2)
Nacionalni interoperabilnostni okvir (2)
Dostopnost - principi oblikovanja vmesnikov (2)
Zakon (2)
Predstavitev podatkov in izmenjava (2)
Arhitektura distribuiranih rešitev (2)
Zbirke podatkov (1)
Integracija podatkov in vmesna oprema (1)
Posredovanje in varnost sporočil (1)
Storitve medsebojnih povezav (1)
Vse podravni interoperabilnosti

STATUS

Priporočen (17)
Sprejet (10)
Obvezen (10)

FORMAT

PDF (23)
DOCX (6)
ZIP (3)
DOC (2)
XLSX (2)
BINARY (2)
ODT (1)
PPT (1)
XLS (1)
Vsi formati

INSTITUCIJA

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO (17)
Ministrstvo za digitalno preobrazbo (6)
Arhiv Republike Slovenije (2)
Geodetska uprava Republike Slovenije (2)
Ministrstvo za notranje zadeve (2)
Statistični urad Republike Slovenije (2)
Ministrstvo za javno upravo (1)
Ministrstvo za kulturo (1)
Urad Vlade Republike Slovenije za informacijsko varnost (1)
Finančna uprava Republike Slovenije (1)
Informacijski pooblaščenec (1)
Ministrstvo za kulturo (1)
GEODETSKI INŠTITUT SLOVENIJE (1)
Vse institucije

37 Rezultatov v katalogu

Razvrsti po

Ministrstvo za digitalno preobrazbo

Repozitorij podatkovnih modelov

(Repozitorij podatkovnih modelov je trenutno še v fazi polnjenja s podatki) Repozitorij podatkovnih modelov je del Platforme za semantično interoperabilnost (PZSI). Vsebuje podatkovne modele temeljnih registrov, evidenc in ključnih informacijskih rešitev javne uprave. Omogoča, da se njihove strukture in metapodatki hranijo centralno in na enoten način. Obstoječim in potencialnim uporabnikom nudi natančno informacijo kateri podatki se v okviru javne uprave že zbirajo in jih zato ni potrebno definirati na novo. Repozitorij zagotavlja: • Standardizirane konceptualne in logične podatkovne modele. • Standardiziran in izčrpen opis razredov, entitet, relacij, atributov itd. • Enoten in širok nabor metapodatkov, ki omogoča jasno in nedvoumno opredelitev vsebine podatkovnih zbirk. • Podatke o lastništvu. • Verzioniranje in nadzor nad spremembami. • Povezavo z referenčnimi podatki (šifranti) ter Centralnim besednjakom. • Relacije (mapiranja) med posameznimi temeljnimi registri in njihovimi podatkovnimi elementi. V Repozitorij podatkovnih modelov so vključeni tudi jedrni podatkovni modeli. To so ponovno uporabljivi in razširljivi podatkovni modeli, ki zajemajo temeljne značilnosti entitet na kontekstualno nevtralen način. Organi javne uprave jih lahko uporabljajo in razširijo na naslednje načine: • Razvoj novih informacijskih rešitev: jedrne podatkovne modele se lahko uporabi kot privzeto izhodišče za oblikovanje konceptualnih in logičnih podatkovnih modelov novo razvitih informacijskih rešitev. Takšen primer so lahko npr. skupni, univerzalni poslovni procesi, kot je izvajanje Zakona o upravnem postopku. • Izmenjava podatkov med informacijskimi rešitvami: Jedrni podatkovni modeli lahko predstavljajo temelj kontekstualno specifičnih podatkovnih modelov za izmenjavo podatkov med obstoječimi informacijskimi rešitvami. • Podatkovna integracija: Jedrne podatkovne modele se lahko uporablja za integracijo podatkov, ki prihajajo iz različnih heterogenih virov. Repozitorij podatkovnih modelov se tesno povezuje s Centralnim besednjakom in Evidenco šifrantov, ki sta prav tako del PZSI.

Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 13.02.2024 | 267 ogledov

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO

Evidenca2GO

Evidenca2GO je samopostrežna platforma za razvoj/izgradnjo in objavo evidenc in drugih preprostejših aplikacij. Platforma je preprosta za uporabo, intuitivna in nam v zelo hitrem času omogoča razviti/izdelati poljubno aplikacijo, ki jo uporabljamo za zajem in objavo, ki deluje znotraj omrežja HKOM. Spletno stran je potrebno dodati pod izjeme. Za tehnološko osnovo sistema je bil izbran Oracle APEX, ki z dodatnimi komponentami omogoča samopostrežnost razvojnega okolja, prenos v testno in produkcijsko okolje brez administrativnih ovir. V Evidenco2GO se prijavimo z istim uporabniškim računom, kot je za računalnik v lokalni domeni. Znotraj platforme se lahko določa dostop do razvitih aplikacij drugim uporabnikom, imamo prednameščeno aplikacija za šifrante in parametre aplikacije, vsebuje prednameščeno aplikacijo, ki služi kot domača stran aplikacije in za audit lahko ustvarimo generično kodo (kdo in kdaj je vnesel, spremenil zapis, hranjenje stare vrednosti zapisa, ...). Posebej zanimivi del platforme Evidenca2Go sta prednameščeni aplikaciji za vnos strukture podatkov in vnos podatkov na podlagi določene strukture. Na tak način lahko uporabniki sami, brez programerskega znanja, izdelajo uporabno in brezplačno aplikacijo, ki jo potem izložijo splošni rabi. Aplikacija omogoča sledenje in vpogled v spremembe, omogoča različne ravni pravic (vpogled, brisanje in ažuriranje podatkov po različnih sklopih), omogoča uvoz iz CSV formata, omogoča šifrante, gnezdenje podatkov in navzkrižne relacije med podatki. Za karkoli več je potrebno programersko znanje. Evidenca2GO rešuje dosedanje probleme evidenc, dodanih je pa še precej novih funkcionalnosti, katerih nabor se bo s časom dopolnjeval. Glavni cilj projekta je platforma za vzpostavitev novih evidenc in migracijo, posodobitev obstoječih sistemov evidenc. Platforma je preprosta za uporabo, intuitivna in nam v zelo hitrem času omogoča izdelati katerokoli preprosto aplikacijo, ki jo uporabljamo v vsakdanjem poslovnem življenju.

Na voljo kot: PDF
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 02.10.2023 | 1084 ogledov

Načrt razvoja gigabitne infrastrukture do leta 2030 predstavlja strateški načrt Republike Slovenije za vzpostavitev – delno pa tudi za spodbujanje uporabe – infrastrukture, ki bo omogočala gigabitno povezljivost vseh slovenskih gospodinjstev oziroma domov ali stanovanj, podjetij in glavnih spodbujevalcev družbeno-gospodarskega razvoja, obenem pa tudi neprekinjeno pokritost z omrežjem 5G vseh mestnih in drugih naseljenih območij ter glavnih prizemnih prometnih poti. Načrt je v celoti usklajen s temeljnimi digitalnimi cilji Evropske unije na področju povezljivosti, pri čemer v njem niso obravnavani tisti digitalni cilji na področju digitalne infrastrukture, ki bodo predmet drugih strateških dokumentov in javnih politik. Načrt vključuje cilje in potrebne ukrepe na področju razvoja gigabitne infrastrukture, da se Slovenija do leta 2030 uvrsti med digitalno najnaprednejše države in da se zagotovi gigabitna povezljivost za vsa gospodinjstva na podeželju in v mestih ter pokritost z omrežjem 5G za vsa naseljena območja. V načrtu je med ključnimi vmesnimi cilji, ki morajo biti izpolnjeni do leta 2025, predvidena zagotovitev dostopa do interneta s hitrostjo najmanj 100 Mb/s za vsa slovenska gospodinjstva, ki se lahko nadgradi v gigabitno hitrost. Načrt je podlaga za usmerjanje finančnih sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost ter finančnih sredstev kohezijske politike v obdobju 2021–2027 in drugih javnih sredstev na tem področju. S tega vidika se izpolnjuje predhodni pogoj za izvajanje ukrepov gradnje širokopasovne infrastrukture na belih lisah in za spodbujanje povezljivosti z uporabo najustreznejših tehnologij. Vlada Republike Slovenije je 25. avgusta 2022 sprejela Načrt razvoja gigabitne infrastrukture do leta 2030. Z dodatkom k načrtu so podrobneje opredeljeni ključni kazalniki uspešnosti pri doseganju strateških ciljev Republike Slovenije na področju razvoja gigabitne infrastrukture do leta 2025, kot so opredeljeni v 4. poglavju načrta.

Na voljo kot: DOCX
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 01.09.2023 | 342 ogledov