Login with password

Login with a certificate

Upravljanje z vsebino

Catalogue

Search within the site. The repositories of the NIO portal are used as catalogues. These catalogues contain information on datasets and data structure, their use, data administrator etc. The owner of the information is always the institution which created them, regardless if the institution is part of the private sector or a non-govermental organisation. The owner of all information within the public information system is the state.
IMPORTANT!
Since 9.12.2016, the "DATA" are being published on our NEW OPEN DATA PORTAL "OPSI": https://podatki.gov.si/data/search .

38 Results in catalogue

Sort by

Enotni standardi spletnih mest državne uprave

Dokument navaja minimalne standarde, ki jih morajo upoštevati vsa javno objavljena spletna mesta organov državne uprave . Namen standardov je vzpostaviti poenoten sistem spletnih mest organov državne uprave v smeri boljše uporabniške izkušnje. Dokument je namenjen snovalcem in skrbnikom spletnih mest državne uprave. Vsi standardi se v dokumentu navajajo z besedo »MORATI«. Dokument vključuje tudi smernice oziroma priporočila, pri čemer je to v dokumentu posebej označeno z besedo »PRIPOROČATI«.

Available as: DOCX ZIP PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 23.07.2024 | 1624 views

Repozitorij podatkovnih modelov

(Repozitorij podatkovnih modelov je trenutno še v fazi polnjenja s podatki) Repozitorij podatkovnih modelov je del Platforme za semantično interoperabilnost (PZSI). Vsebuje podatkovne modele temeljnih registrov, evidenc in ključnih informacijskih rešitev javne uprave. Omogoča, da se njihove strukture in metapodatki hranijo centralno in na enoten način. Obstoječim in potencialnim uporabnikom nudi natančno informacijo kateri podatki se v okviru javne uprave že zbirajo in jih zato ni potrebno definirati na novo. Repozitorij zagotavlja: • Standardizirane konceptualne in logične podatkovne modele. • Standardiziran in izčrpen opis razredov, entitet, relacij, atributov itd. • Enoten in širok nabor metapodatkov, ki omogoča jasno in nedvoumno opredelitev vsebine podatkovnih zbirk. • Podatke o lastništvu. • Verzioniranje in nadzor nad spremembami. • Povezavo z referenčnimi podatki (šifranti) ter Centralnim besednjakom. • Relacije (mapiranja) med posameznimi temeljnimi registri in njihovimi podatkovnimi elementi. V Repozitorij podatkovnih modelov so vključeni tudi jedrni podatkovni modeli. To so ponovno uporabljivi in razširljivi podatkovni modeli, ki zajemajo temeljne značilnosti entitet na kontekstualno nevtralen način. Organi javne uprave jih lahko uporabljajo in razširijo na naslednje načine: • Razvoj novih informacijskih rešitev: jedrne podatkovne modele se lahko uporabi kot privzeto izhodišče za oblikovanje konceptualnih in logičnih podatkovnih modelov novo razvitih informacijskih rešitev. Takšen primer so lahko npr. skupni, univerzalni poslovni procesi, kot je izvajanje Zakona o upravnem postopku. • Izmenjava podatkov med informacijskimi rešitvami: Jedrni podatkovni modeli lahko predstavljajo temelj kontekstualno specifičnih podatkovnih modelov za izmenjavo podatkov med obstoječimi informacijskimi rešitvami. • Podatkovna integracija: Jedrne podatkovne modele se lahko uporablja za integracijo podatkov, ki prihajajo iz različnih heterogenih virov. Repozitorij podatkovnih modelov se tesno povezuje s Centralnim besednjakom in Evidenco šifrantov, ki sta prav tako del PZSI.

Available as: PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 18.07.2024 | 491 views

SKRINJA - Poslovna inteligenca v državni upravi (BI)

Skrinja je primer učinkovite uporabe inovativnih naprednih tehnologij, ki podpirajo zagotavljanje storitev in sprejemanje odločitev. Vključuje sistem poslovne inteligence (BI) s podatkovnim skladiščem. Skrinjo uporabljajo različni javni organi, razvija in upravlja pa jo Ministrstvo za digitalno preobrazbo. Uporabniki lahko na interaktiven način pregledujejo in obdelujejo podatke v realnem času z naprednimi vizualizacijami, tudi z uporabo mobilnih naprav. Na tak način se pospešijo obdelava podatkov, analitika, priprava vizualizacij in rutinske naloge. Zaposleni lahko pridobivajo novo znanje iz podatkov in jih ustrezno interpretirajo. Skrinja je zasnovana kot horizontalna rešitev za uporabnike državne uprave. Skrinja vključuje in prikazuje v realnem času: - Plače v javnem sektorju (preko 180.000 javnih uslužbencev, 2000 proračunskih uporabnikov, 750 različnih tipov plačil) - Podatke javnih naročil (več kot 11% BDP) - Podatke iz dokumentnega sistema Krpan, ki prikazujejo število upravnih postopkov upravnih enot v državi. Poleg tega je v pripravi 12 novih podatkovnih virov različnih javnih organov, saj je zanimanje za analitično podporo odločanju med javnimi organi znatno. Načrtuje tudi se objava oddanih javnih naročil za širšo javnost v spletu. Nadaljnji koraki vključujejo razvoj napovedne analitike in algoritmične obdelave z uporabo umetne inteligence. Sistem Skrinja je bil večkrat nagrajen (leta 2020 – priznanje za e-Storitev javne uprave Slovenskega društva informatika in leta 2022 finalist Premika naprej za najboljšo izboljšavo v javni upravi Fakultete za upravo Univerze v Ljubljani.) Za vse dodatne informacije v zvezi s sistemom Skrinja se obrnite na e-naslov: skrinja@gov.si

Available as: DOCX PDF ODT
Asset | Release: 1.1 | Last change date: 19.06.2024 | 594 views

Platforma za povezljivost interneta stvari (IoT) - pilotni projekt

Leta 2023 je bil izveden pilotni projekt IoT Connectivity Platform, ki je namenjen uporabnikom iz državne uprave. Tehnično se osredotoča na ključni izziv, tj. kako povezati različne končne naprave interneta stvari, kot so senzorji, aktuatorji, merilniki, namenske naprave, stavbe itd. z eno samo skupno platformo, ob upoštevanju, da lahko te končne naprave komunicirajo brezžično ali prek žičnih povezav ter običajno uporabljajo različne protokole in formate za prenos in podatke. Namen platforme za povezljivost IoT je zagotoviti skupni imenovalec za vse te različne končne naprave z uveljavljanjem specifikacij NGSI-LD z uporabo osrednjega gradnika FIWARE Context Broker. Prvi uporabnik platforme je Direktorat za stvarno premoženje na Ministrstvu za javno upravo, ki upravlja približno 350 stavb in v njih nenehno izvaja projekte energetske prenove. Platforma za povezljivost IoT se trenutno uporablja za zbiranje podatkov iz senzorjev in merilnikov, nameščenih v teh stavbah. V prihodnosti se bo ista platforma uporabljala tudi za napredno upravljanje energije v stavbah. Drugi potencialni uporabniki platforme so tudi druga ministrstva, vladni oddelki, državni uradi, državne agencije in tudi upravne enote. Platforma za povezljivost interneta stvari, ki se uporablja za napredno upravljanje energije v stavbah, bo znatno izboljšala njihovo energetsko učinkovitost, zato se lahko šteje, da je v skladu s podnebnimi in zelenimi cilji EU za zmanjšanje emisij za vsaj 55 % do leta 2030 in dosego podnebne nevtralnosti v EU do leta 2050. Poleg tega bo pripomogel k ohranjanju neobnovljivih virov energije, kot sta nafta in plin, s čimer se bodo zmanjšali s tem povezani stroški.

Asset | Release: 0.1 | Last change date: 14.06.2024 | 130 views

Nacionalni interoperabilnostni okvir NIO

Nacionalni okvir interoperabilnosti - Portal NIO

Portal NIO (nacionalni interoperabilnostni okvir) je nacionalna spletna točka za objavo interoperabilnostnih rešitev in izdelkov javnega sektorja. Predstavlja osnovno orodje za objavljanje, spremljanje in uporabo različnih interoperabilnostnih izdelkov (tehničnih, semantičnih, organizacijskih, pravnih). Portal omogoča pregledno objavo interoperabilnostnih rešitev in izvoz objavljenih rešitev v standardni obliki (ADMS in DCAT). Uporabnikom omogoča dva načina dela: uporabniški in uredniški del. Uporabniški del je namenjen aktivnostim, kot so pregled vsebin in dostop do odprtih podatkov ter aplikacij. Uredniški del je namenjen vnašanju vsebin portala in vnašanju vsebin izdelkov, podatkov in aplikacij. Najpomembnejši del uredniškega portala NIO je postopek objave in potrditev interoperabilnostnih rešitev za uvrstitev izdelkov v katalog. Evropski okvir interoperabilnosti: "Države članice morajo v svoje strategije za interoperabilnost vključiti znanja in spretnosti v zvezi z interoperabilnostjo ter priznati, da je interoperabilnost večrazsežnostno vprašanje, za katero so potrebni ozaveščenost ter znanja in spretnosti na pravni, organizacijski, semantični in tehnični ravni. " NIO je slovenski model interoperabilnostnega okvira in kot tak predstavlja skupno dogovorjen pristop k izvajanju javnih storitev na interoperabilnostni način. NIO določa nacionalne pogoje za doseganje interoperabilnosti in zagotavlja, da se lahko tudi področni interoperabilnostni okviri usklajeno razvijajo, čeprav oblikujejo rešitve, ki so značilne za posamezno področje (npr. eZdravje, ePravosodje, eProstor idr.). NIO opredeljuje osnovne smernice za interoperabilnost v obliki skupnih načel, modelov in priporočil. Je dinamični sistem, njegovo izvajanje je iterativno. Predstavlja dolgoročno aktivnost in zagotavlja trajnostni razvoj interoperabilnih rešitev.

Available as: PDF
Asset | Release: 1.0 | Last change date: 23.05.2024 | 694 views

Zakon o informacijski varnosti (ZInfV)

Zakon o informacijski varnosti (ZInfV) ureja področje informacijske varnosti in ukrepe za doseganje visoke ravni varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Republiki Sloveniji, ki so bistvenega pomena za nemoteno delovanje države v vseh varnostnih razmerah ter zagotavljajo bistvene storitve za ohranitev ključnih družbenih in gospodarskih dejavnosti v Republiki Sloveniji. Določa minimalne varnostne zahteve in zahteve za priglasitev incidentov za zavezance tega zakona. Prav tako ureja pristojnosti, naloge, organizacijo in delovanje pristojnega nacionalnega organa za informacijsko varnost, enotne kontaktne točke za informacijsko varnost, nacionalne skupine za obravnavo incidentov s področja varnosti elektronskih omrežij in informacij in skupine za obravnavo incidentov s področja varnosti elektronskih omrežij in informacij organov državne uprave na področju zagotavljanja informacijske varnosti.

Asset | Release: 0.1 | Last change date: 11.01.2024 | 803 views

Evidenca2GO_Logo

Evidenca2GO

Evidenca2GO je samopostrežna platforma za razvoj/izgradnjo in objavo evidenc in drugih preprostejših aplikacij. Platforma je preprosta za uporabo, intuitivna in nam v zelo hitrem času omogoča razviti/izdelati poljubno aplikacijo, ki jo uporabljamo za zajem in objavo, ki deluje znotraj omrežja HKOM. Spletno stran je potrebno dodati pod izjeme. Za tehnološko osnovo sistema je bil izbran Oracle APEX, ki z dodatnimi komponentami omogoča samopostrežnost razvojnega okolja, prenos v testno in produkcijsko okolje brez administrativnih ovir. V Evidenco2GO se prijavimo z istim uporabniškim računom, kot je za računalnik v lokalni domeni. Znotraj platforme se lahko določa dostop do razvitih aplikacij drugim uporabnikom, imamo prednameščeno aplikacija za šifrante in parametre aplikacije, vsebuje prednameščeno aplikacijo, ki služi kot domača stran aplikacije in za audit lahko ustvarimo generično kodo (kdo in kdaj je vnesel, spremenil zapis, hranjenje stare vrednosti zapisa, ...). Posebej zanimivi del platforme Evidenca2Go sta prednameščeni aplikaciji za vnos strukture podatkov in vnos podatkov na podlagi določene strukture. Na tak način lahko uporabniki sami, brez programerskega znanja, izdelajo uporabno in brezplačno aplikacijo, ki jo potem izložijo splošni rabi. Aplikacija omogoča sledenje in vpogled v spremembe, omogoča različne ravni pravic (vpogled, brisanje in ažuriranje podatkov po različnih sklopih), omogoča uvoz iz CSV formata, omogoča šifrante, gnezdenje podatkov in navzkrižne relacije med podatki. Za karkoli več je potrebno programersko znanje. Evidenca2GO rešuje dosedanje probleme evidenc, dodanih je pa še precej novih funkcionalnosti, katerih nabor se bo s časom dopolnjeval. Glavni cilj projekta je platforma za vzpostavitev novih evidenc in migracijo, posodobitev obstoječih sistemov evidenc. Platforma je preprosta za uporabo, intuitivna in nam v zelo hitrem času omogoča izdelati katerokoli preprosto aplikacijo, ki jo uporabljamo v vsakdanjem poslovnem življenju.

Available as: PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 02.10.2023 | 1093 views

Načrt razvoja gigabitne infrastrukture do leta 2030

Načrt razvoja gigabitne infrastrukture do leta 2030 predstavlja strateški načrt Republike Slovenije za vzpostavitev – delno pa tudi za spodbujanje uporabe – infrastrukture, ki bo omogočala gigabitno povezljivost vseh slovenskih gospodinjstev oziroma domov ali stanovanj, podjetij in glavnih spodbujevalcev družbeno-gospodarskega razvoja, obenem pa tudi neprekinjeno pokritost z omrežjem 5G vseh mestnih in drugih naseljenih območij ter glavnih prizemnih prometnih poti. Načrt je v celoti usklajen s temeljnimi digitalnimi cilji Evropske unije na področju povezljivosti, pri čemer v njem niso obravnavani tisti digitalni cilji na področju digitalne infrastrukture, ki bodo predmet drugih strateških dokumentov in javnih politik. Načrt vključuje cilje in potrebne ukrepe na področju razvoja gigabitne infrastrukture, da se Slovenija do leta 2030 uvrsti med digitalno najnaprednejše države in da se zagotovi gigabitna povezljivost za vsa gospodinjstva na podeželju in v mestih ter pokritost z omrežjem 5G za vsa naseljena območja. V načrtu je med ključnimi vmesnimi cilji, ki morajo biti izpolnjeni do leta 2025, predvidena zagotovitev dostopa do interneta s hitrostjo najmanj 100 Mb/s za vsa slovenska gospodinjstva, ki se lahko nadgradi v gigabitno hitrost. Načrt je podlaga za usmerjanje finančnih sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost ter finančnih sredstev kohezijske politike v obdobju 2021–2027 in drugih javnih sredstev na tem področju. S tega vidika se izpolnjuje predhodni pogoj za izvajanje ukrepov gradnje širokopasovne infrastrukture na belih lisah in za spodbujanje povezljivosti z uporabo najustreznejših tehnologij. Vlada Republike Slovenije je 25. avgusta 2022 sprejela Načrt razvoja gigabitne infrastrukture do leta 2030. Z dodatkom k načrtu so podrobneje opredeljeni ključni kazalniki uspešnosti pri doseganju strateških ciljev Republike Slovenije na področju razvoja gigabitne infrastrukture do leta 2025, kot so opredeljeni v 4. poglavju načrta.

Available as: DOCX
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 01.09.2023 | 369 views

38 Results in catalogue

Sort by

Enotni standardi spletnih mest državne uprave

Dokument navaja minimalne standarde, ki jih morajo upoštevati vsa javno objavljena spletna mesta organov državne uprave . Namen standardov je vzpostaviti poenoten sistem spletnih mest organov državne uprave v smeri boljše uporabniške izkušnje. Dokument je namenjen snovalcem in skrbnikom spletnih mest državne uprave. Vsi standardi se v dokumentu navajajo z besedo »MORATI«. Dokument vključuje tudi smernice oziroma priporočila, pri čemer je to v dokumentu posebej označeno z besedo »PRIPOROČATI«.

Available as: DOCX ZIP PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 23.07.2024 | 1624 views

Repozitorij podatkovnih modelov

(Repozitorij podatkovnih modelov je trenutno še v fazi polnjenja s podatki) Repozitorij podatkovnih modelov je del Platforme za semantično interoperabilnost (PZSI). Vsebuje podatkovne modele temeljnih registrov, evidenc in ključnih informacijskih rešitev javne uprave. Omogoča, da se njihove strukture in metapodatki hranijo centralno in na enoten način. Obstoječim in potencialnim uporabnikom nudi natančno informacijo kateri podatki se v okviru javne uprave že zbirajo in jih zato ni potrebno definirati na novo. Repozitorij zagotavlja: • Standardizirane konceptualne in logične podatkovne modele. • Standardiziran in izčrpen opis razredov, entitet, relacij, atributov itd. • Enoten in širok nabor metapodatkov, ki omogoča jasno in nedvoumno opredelitev vsebine podatkovnih zbirk. • Podatke o lastništvu. • Verzioniranje in nadzor nad spremembami. • Povezavo z referenčnimi podatki (šifranti) ter Centralnim besednjakom. • Relacije (mapiranja) med posameznimi temeljnimi registri in njihovimi podatkovnimi elementi. V Repozitorij podatkovnih modelov so vključeni tudi jedrni podatkovni modeli. To so ponovno uporabljivi in razširljivi podatkovni modeli, ki zajemajo temeljne značilnosti entitet na kontekstualno nevtralen način. Organi javne uprave jih lahko uporabljajo in razširijo na naslednje načine: • Razvoj novih informacijskih rešitev: jedrne podatkovne modele se lahko uporabi kot privzeto izhodišče za oblikovanje konceptualnih in logičnih podatkovnih modelov novo razvitih informacijskih rešitev. Takšen primer so lahko npr. skupni, univerzalni poslovni procesi, kot je izvajanje Zakona o upravnem postopku. • Izmenjava podatkov med informacijskimi rešitvami: Jedrni podatkovni modeli lahko predstavljajo temelj kontekstualno specifičnih podatkovnih modelov za izmenjavo podatkov med obstoječimi informacijskimi rešitvami. • Podatkovna integracija: Jedrne podatkovne modele se lahko uporablja za integracijo podatkov, ki prihajajo iz različnih heterogenih virov. Repozitorij podatkovnih modelov se tesno povezuje s Centralnim besednjakom in Evidenco šifrantov, ki sta prav tako del PZSI.

Available as: PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 18.07.2024 | 491 views

SKRINJA - Poslovna inteligenca v državni upravi (BI)

Skrinja je primer učinkovite uporabe inovativnih naprednih tehnologij, ki podpirajo zagotavljanje storitev in sprejemanje odločitev. Vključuje sistem poslovne inteligence (BI) s podatkovnim skladiščem. Skrinjo uporabljajo različni javni organi, razvija in upravlja pa jo Ministrstvo za digitalno preobrazbo. Uporabniki lahko na interaktiven način pregledujejo in obdelujejo podatke v realnem času z naprednimi vizualizacijami, tudi z uporabo mobilnih naprav. Na tak način se pospešijo obdelava podatkov, analitika, priprava vizualizacij in rutinske naloge. Zaposleni lahko pridobivajo novo znanje iz podatkov in jih ustrezno interpretirajo. Skrinja je zasnovana kot horizontalna rešitev za uporabnike državne uprave. Skrinja vključuje in prikazuje v realnem času: - Plače v javnem sektorju (preko 180.000 javnih uslužbencev, 2000 proračunskih uporabnikov, 750 različnih tipov plačil) - Podatke javnih naročil (več kot 11% BDP) - Podatke iz dokumentnega sistema Krpan, ki prikazujejo število upravnih postopkov upravnih enot v državi. Poleg tega je v pripravi 12 novih podatkovnih virov različnih javnih organov, saj je zanimanje za analitično podporo odločanju med javnimi organi znatno. Načrtuje tudi se objava oddanih javnih naročil za širšo javnost v spletu. Nadaljnji koraki vključujejo razvoj napovedne analitike in algoritmične obdelave z uporabo umetne inteligence. Sistem Skrinja je bil večkrat nagrajen (leta 2020 – priznanje za e-Storitev javne uprave Slovenskega društva informatika in leta 2022 finalist Premika naprej za najboljšo izboljšavo v javni upravi Fakultete za upravo Univerze v Ljubljani.) Za vse dodatne informacije v zvezi s sistemom Skrinja se obrnite na e-naslov: skrinja@gov.si

Available as: DOCX PDF ODT
Asset | Release: 1.1 | Last change date: 19.06.2024 | 594 views

Platforma za povezljivost interneta stvari (IoT) - pilotni projekt

Leta 2023 je bil izveden pilotni projekt IoT Connectivity Platform, ki je namenjen uporabnikom iz državne uprave. Tehnično se osredotoča na ključni izziv, tj. kako povezati različne končne naprave interneta stvari, kot so senzorji, aktuatorji, merilniki, namenske naprave, stavbe itd. z eno samo skupno platformo, ob upoštevanju, da lahko te končne naprave komunicirajo brezžično ali prek žičnih povezav ter običajno uporabljajo različne protokole in formate za prenos in podatke. Namen platforme za povezljivost IoT je zagotoviti skupni imenovalec za vse te različne končne naprave z uveljavljanjem specifikacij NGSI-LD z uporabo osrednjega gradnika FIWARE Context Broker. Prvi uporabnik platforme je Direktorat za stvarno premoženje na Ministrstvu za javno upravo, ki upravlja približno 350 stavb in v njih nenehno izvaja projekte energetske prenove. Platforma za povezljivost IoT se trenutno uporablja za zbiranje podatkov iz senzorjev in merilnikov, nameščenih v teh stavbah. V prihodnosti se bo ista platforma uporabljala tudi za napredno upravljanje energije v stavbah. Drugi potencialni uporabniki platforme so tudi druga ministrstva, vladni oddelki, državni uradi, državne agencije in tudi upravne enote. Platforma za povezljivost interneta stvari, ki se uporablja za napredno upravljanje energije v stavbah, bo znatno izboljšala njihovo energetsko učinkovitost, zato se lahko šteje, da je v skladu s podnebnimi in zelenimi cilji EU za zmanjšanje emisij za vsaj 55 % do leta 2030 in dosego podnebne nevtralnosti v EU do leta 2050. Poleg tega bo pripomogel k ohranjanju neobnovljivih virov energije, kot sta nafta in plin, s čimer se bodo zmanjšali s tem povezani stroški.

Asset | Release: 0.1 | Last change date: 14.06.2024 | 130 views

Nacionalni interoperabilnostni okvir NIO

Nacionalni okvir interoperabilnosti - Portal NIO

Portal NIO (nacionalni interoperabilnostni okvir) je nacionalna spletna točka za objavo interoperabilnostnih rešitev in izdelkov javnega sektorja. Predstavlja osnovno orodje za objavljanje, spremljanje in uporabo različnih interoperabilnostnih izdelkov (tehničnih, semantičnih, organizacijskih, pravnih). Portal omogoča pregledno objavo interoperabilnostnih rešitev in izvoz objavljenih rešitev v standardni obliki (ADMS in DCAT). Uporabnikom omogoča dva načina dela: uporabniški in uredniški del. Uporabniški del je namenjen aktivnostim, kot so pregled vsebin in dostop do odprtih podatkov ter aplikacij. Uredniški del je namenjen vnašanju vsebin portala in vnašanju vsebin izdelkov, podatkov in aplikacij. Najpomembnejši del uredniškega portala NIO je postopek objave in potrditev interoperabilnostnih rešitev za uvrstitev izdelkov v katalog. Evropski okvir interoperabilnosti: "Države članice morajo v svoje strategije za interoperabilnost vključiti znanja in spretnosti v zvezi z interoperabilnostjo ter priznati, da je interoperabilnost večrazsežnostno vprašanje, za katero so potrebni ozaveščenost ter znanja in spretnosti na pravni, organizacijski, semantični in tehnični ravni. " NIO je slovenski model interoperabilnostnega okvira in kot tak predstavlja skupno dogovorjen pristop k izvajanju javnih storitev na interoperabilnostni način. NIO določa nacionalne pogoje za doseganje interoperabilnosti in zagotavlja, da se lahko tudi področni interoperabilnostni okviri usklajeno razvijajo, čeprav oblikujejo rešitve, ki so značilne za posamezno področje (npr. eZdravje, ePravosodje, eProstor idr.). NIO opredeljuje osnovne smernice za interoperabilnost v obliki skupnih načel, modelov in priporočil. Je dinamični sistem, njegovo izvajanje je iterativno. Predstavlja dolgoročno aktivnost in zagotavlja trajnostni razvoj interoperabilnih rešitev.

Available as: PDF
Asset | Release: 1.0 | Last change date: 23.05.2024 | 694 views

Zakon o informacijski varnosti (ZInfV)

Zakon o informacijski varnosti (ZInfV) ureja področje informacijske varnosti in ukrepe za doseganje visoke ravni varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Republiki Sloveniji, ki so bistvenega pomena za nemoteno delovanje države v vseh varnostnih razmerah ter zagotavljajo bistvene storitve za ohranitev ključnih družbenih in gospodarskih dejavnosti v Republiki Sloveniji. Določa minimalne varnostne zahteve in zahteve za priglasitev incidentov za zavezance tega zakona. Prav tako ureja pristojnosti, naloge, organizacijo in delovanje pristojnega nacionalnega organa za informacijsko varnost, enotne kontaktne točke za informacijsko varnost, nacionalne skupine za obravnavo incidentov s področja varnosti elektronskih omrežij in informacij in skupine za obravnavo incidentov s področja varnosti elektronskih omrežij in informacij organov državne uprave na področju zagotavljanja informacijske varnosti.

Asset | Release: 0.1 | Last change date: 11.01.2024 | 803 views

Evidenca2GO_Logo

Evidenca2GO

Evidenca2GO je samopostrežna platforma za razvoj/izgradnjo in objavo evidenc in drugih preprostejših aplikacij. Platforma je preprosta za uporabo, intuitivna in nam v zelo hitrem času omogoča razviti/izdelati poljubno aplikacijo, ki jo uporabljamo za zajem in objavo, ki deluje znotraj omrežja HKOM. Spletno stran je potrebno dodati pod izjeme. Za tehnološko osnovo sistema je bil izbran Oracle APEX, ki z dodatnimi komponentami omogoča samopostrežnost razvojnega okolja, prenos v testno in produkcijsko okolje brez administrativnih ovir. V Evidenco2GO se prijavimo z istim uporabniškim računom, kot je za računalnik v lokalni domeni. Znotraj platforme se lahko določa dostop do razvitih aplikacij drugim uporabnikom, imamo prednameščeno aplikacija za šifrante in parametre aplikacije, vsebuje prednameščeno aplikacijo, ki služi kot domača stran aplikacije in za audit lahko ustvarimo generično kodo (kdo in kdaj je vnesel, spremenil zapis, hranjenje stare vrednosti zapisa, ...). Posebej zanimivi del platforme Evidenca2Go sta prednameščeni aplikaciji za vnos strukture podatkov in vnos podatkov na podlagi določene strukture. Na tak način lahko uporabniki sami, brez programerskega znanja, izdelajo uporabno in brezplačno aplikacijo, ki jo potem izložijo splošni rabi. Aplikacija omogoča sledenje in vpogled v spremembe, omogoča različne ravni pravic (vpogled, brisanje in ažuriranje podatkov po različnih sklopih), omogoča uvoz iz CSV formata, omogoča šifrante, gnezdenje podatkov in navzkrižne relacije med podatki. Za karkoli več je potrebno programersko znanje. Evidenca2GO rešuje dosedanje probleme evidenc, dodanih je pa še precej novih funkcionalnosti, katerih nabor se bo s časom dopolnjeval. Glavni cilj projekta je platforma za vzpostavitev novih evidenc in migracijo, posodobitev obstoječih sistemov evidenc. Platforma je preprosta za uporabo, intuitivna in nam v zelo hitrem času omogoča izdelati katerokoli preprosto aplikacijo, ki jo uporabljamo v vsakdanjem poslovnem življenju.

Available as: PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 02.10.2023 | 1093 views

Načrt razvoja gigabitne infrastrukture do leta 2030

Načrt razvoja gigabitne infrastrukture do leta 2030 predstavlja strateški načrt Republike Slovenije za vzpostavitev – delno pa tudi za spodbujanje uporabe – infrastrukture, ki bo omogočala gigabitno povezljivost vseh slovenskih gospodinjstev oziroma domov ali stanovanj, podjetij in glavnih spodbujevalcev družbeno-gospodarskega razvoja, obenem pa tudi neprekinjeno pokritost z omrežjem 5G vseh mestnih in drugih naseljenih območij ter glavnih prizemnih prometnih poti. Načrt je v celoti usklajen s temeljnimi digitalnimi cilji Evropske unije na področju povezljivosti, pri čemer v njem niso obravnavani tisti digitalni cilji na področju digitalne infrastrukture, ki bodo predmet drugih strateških dokumentov in javnih politik. Načrt vključuje cilje in potrebne ukrepe na področju razvoja gigabitne infrastrukture, da se Slovenija do leta 2030 uvrsti med digitalno najnaprednejše države in da se zagotovi gigabitna povezljivost za vsa gospodinjstva na podeželju in v mestih ter pokritost z omrežjem 5G za vsa naseljena območja. V načrtu je med ključnimi vmesnimi cilji, ki morajo biti izpolnjeni do leta 2025, predvidena zagotovitev dostopa do interneta s hitrostjo najmanj 100 Mb/s za vsa slovenska gospodinjstva, ki se lahko nadgradi v gigabitno hitrost. Načrt je podlaga za usmerjanje finančnih sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost ter finančnih sredstev kohezijske politike v obdobju 2021–2027 in drugih javnih sredstev na tem področju. S tega vidika se izpolnjuje predhodni pogoj za izvajanje ukrepov gradnje širokopasovne infrastrukture na belih lisah in za spodbujanje povezljivosti z uporabo najustreznejših tehnologij. Vlada Republike Slovenije je 25. avgusta 2022 sprejela Načrt razvoja gigabitne infrastrukture do leta 2030. Z dodatkom k načrtu so podrobneje opredeljeni ključni kazalniki uspešnosti pri doseganju strateških ciljev Republike Slovenije na področju razvoja gigabitne infrastrukture do leta 2025, kot so opredeljeni v 4. poglavju načrta.

Available as: DOCX
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 01.09.2023 | 369 views

Mail: nio.mju@gov.si

Catalogue
Mission and objectives
NIO Policy
Documentation
Useful links
Glossary
News

Contact

Tel: 080 20 02

Email: ekc@gov.si

Subscribe if you wish to receive news or recommendation notifications. You need to sign in first.

Colophon | Terms of use | About cookies | Copyright 2013 - Ministry of Public Administration

Designed by XLAB