Prijava z geslom
Pozabljeno geslo
Prijava s certifikatom
Portal NIO > Katalog > Iskanje po katalogu

Katalog

V katalogu NIO so objavljeni izdelki slovenskega interoperabilnostnega okvira. Izdelki (v kontekstu NIO) so viri in sredstva, ki jih javni sektor uporablja kot pomembne, skupne gradnike pri razvoju informacijsko tehnoloških rešitev. 

FILTRI


PODROČJE

Informacijska družba (17)
Javna uprava, upravni postopki in informacijska varnost (10)
Splošno (8)
Kultura (1)

GRADNIK

Digitalne identitete, elektronski podpis ter e-Dokumenti (13)
Centralni infrastrukturni gradniki (10)
Centralni gradniki, arhitektura e-uprave (7)
Skupne metodologije in politike (6)
Interoperabilnostni okvir, centralne aplikacije (3)
Centralne distribucije (1)
Vsi gradniki

RAVEN INTEROPERABILNOSTI

Organizacijska interoperabilnost (9)
E-storitve (9)
Tehnična interoperabilnost (7)
Pravna interoperabilnost (3)
Semantična interoperabilnost (1)

PODRAVEN INTEROPERABILNOSTI

e-Storitve (9)
Nacionalni interoperabilnostni okvir (6)
Medorganizacijski dogovori (3)
Predstavitev podatkov in izmenjava (3)
Spletne storitve (1)
Dostopnost - principi oblikovanja vmesnikov (1)
Memorandum (1)
Mrežne storitve (1)
Sklep (1)
Storitve medsebojnih povezav (1)
Pogodba (1)
Podatkovni vmesniki (1)
Vse podravni interoperabilnosti

STATUS

Priporočen (17)
Sprejet (7)
Obvezen (5)

FORMAT

PDF (18)
DOCX (6)
ZIP (3)
DOC (3)
BINARY (2)
XML_TEXT (1)
TXT (1)
XLSX (1)
PPT (1)
Vsi formati

INSTITUCIJA

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO (16)
Ministrstvo za digitalno preobrazbo (12)
Ministrstvo za kulturo (1)

29 Rezultatov v katalogu

Razvrsti po

<<1234>>

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO

Berlinska deklaracija o digitalni družbi

Berlinska deklaracija predstavlja politično zavezo in vizijo ministrov držav članic EU, pristojnih za digitalizacijo javnega sektorja, o nadaljnjem sodelovanju pri digitalni preobrazbi in ukrepih, načrtovanih do konca leta 2024. Deklaracija opredeljuje javni sektor kot bistveni element za enotni evropski trg in gonilo novih in inovativnih tehnoloških rešitev za javne storitve in družbene izzive ter izpostavlja, da morajo javni organi na vseh ravneh z zgledom krepiti načela Evropske unije in biti usmerjeni k vrednotam pri načrtovanju digitalne prihodnosti. Berlinska deklaracija določa sedem ključnih načel s povezanimi usmeritvami ukrepov na nacionalni ravni in na ravni EU: - Veljavnost in spoštovanje temeljnih pravic in demokratičnih vrednot v digitalni sferi; - Družbena udeležba in digitalna vključenost za oblikovanje digitalnega sveta; - Opolnomočenje in digitalna pismenost, ki vsem državljanom omogoča sodelovanje v digitalni sferi; - Zaupanje in varnost v digitalnih vladnih interakcijah, ki vsem omogoča varno krmarjenje po digitalnem svetu, preverjanje pristnosti in digitalno prepoznavanje znotraj EU; - Digitalna suverenost in interoperabilnost, kot ključ pri zagotavljanju možnosti državljanov in javnih uprav, da v digitalnem svetu soodločajo in sodelujejo; - Sistemi, osredotočeni na človeka, in inovativne tehnologije v javnem sektorju , ki krepijo svojo pionirsko vlogo pri raziskavah varnega in zaupanja vrednega oblikovanja tehnologije; - Odporna in trajnostna digitalna družba, ki ohranja naravne temelje življenja v skladu z Zelenim dogovorom in uporablja digitalne tehnologije za povečanje trajnosti naših zdravstvenih sistemov.

Na voljo kot: PDF
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 28.09.2022 | 520 ogledov

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO

Usmeritve in pogoji uporabe skupnega aplikacijskega gradnika Varnostna shema

Dokument je namenjen pridobitvi osnovnih informacij o skupnem aplikacijskem gradniku Varnostna shema. Potencialni uporabnik bo lahko na podlagi preučitve dokumenta ocenil ali je Varnostna shema primerna za uporabo glede na potrebe uporabnika. Dokument je namenjen pridobitvi osnovnih informacij o Interoperabilnostni komponenti Varnostna shema. Potencialni uporabnik bo lahko na podlagi preučitve dokumenta ocenil ali je Varnostna shema primerna za uporabo glede na potrebe uporabnika. V nadaljevanju so opisani pogoji uporabe Varnostne sheme. MJU omogoča dva načina uporabe sheme in sicer: - Uporaba centralne Varnostne sheme, ki je nameščena in deluje na infrastrukturi MJU; - Uporaba kode in dokumentacije Varnostne sheme na lastni infrastrukturi Uporabnika.

Na voljo kot: DOC
Izdelek | Verzija: 1.2 | Datum zadnje spremembe: 30.07.2019 | 329 ogledov

SOVD

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO

Spletno odložišče velikih datotek

Spletno odložišče velikih datotek (SOVD) omogoča prenos dokumentov (velikosti do 10 GB) na enostaven, varen in zanesljiv način. Proces poteka tako, da pošiljatelj preko spletne aplikacije najprej izvede prenos datoteke (upload) na centralni strežnik. Prejemnik je o čakajoči datoteki obveščen po e-pošti, ki vsebuje povezavo za prevzem (download). Če je pošiljatelj datoteko zaščitil z geslom, bo prejmnik to geslo prejel v ločenem sporočilu, po mailu ali po SMS. Sistem datoteko tudi protivirusno preveri in v primeru morebitno odkritih nevarnosti zavrne prenos. Pošiljatelji morajo biti predhodno registrirani, imeti morajo kvalificirano digitalno potrdilo in se nahajati znotraj HKOM. Za prejemnike pa teh pogojev ni - lahko so tudi zunaj HKOM, ne potrebujejo digitalnega potrdila in se jim ni potrebno registrirati. Datoteka se na strežniku nahaja le omejen čas (praviloma 7 dni), potem se avtomatsko izbriše. Dokler je datoteka na strežniku, je zakriptirana. Za bolj zahtevne uporabnike, sistem omogoča izmenjavo datotek tudi preko spletnih servisov.

Na voljo kot: PDF
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 31.05.2019 | 960 ogledov

VS

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO

Skupni aplikacijski gradnik Varnostna shema

Sistem za upravljanje z uporabniki in njihovimi pravicami. Glavne značilnosti skupnega aplikacijskega gradnika VARNOSTNA SHEMA: • sistem za enotno upravljanje z uporabniki in njihovimi pravicami, nadzor dostopa do aplikacij in njihovih funkcionalnosti • avtentikacija in avtorizacija, izključno z uporabo digitalnih potrdil • uporabniki se lahko prijavijo s katerimkoli veljavnim kvalificiranim digitalnim potrdilom (nevtraliziranje motenj pri izteku in zamenjavi certifikatov), možno dodatno varovanje z geslom • tipična skupina uporabnikov: administratorji • uporabniki lahko pripadajo eni ali večim institucijam hkrati • vgrajen je sistem za upravljanje z institucijami (hierarhičen register institucij), na enem mestu so zbrani glavni podatki o vsaki vključeni instituciji • isti uporabnik ima lahko pri različnih institucijah različne pravice za različne aplikacije • uporabnik sam zaprosi za pravice, potrdi mu jih odgovorni nadzornik • upravljanje z Varnostno shemo: nadzornik institucije, nadzornik tipa institucije, vrhovni nadzornik • podpora za fizične uporabnike in za sistemske uporabnike (aplikacije oz. sistemi) • funkcionalnosti dostopne preko GUI in preko API vmesnikov • vgrajena SSO funkcionalnost: vse aplikacije, ki uporabljajo ta modul, imajo omogočen prenos prijave

Na voljo kot: PDF
Izdelek | Verzija: 1.1 | Datum zadnje spremembe: 09.01.2019 | 631 ogledov

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO

Sklep EU o uvedbi programa za interoperabilnostne rešitve in skupne okvire za evropske javne uprave, podjetja in državljane (program ISA2)

Ministri so v več ministrskih deklaracijah (24. novembra 2005 v Manchestru, 19. septembra 2007 v Lizboni, 18. novembra 2009 v Malmöju, 19. aprila 2010 v Granadi in 6. oktobra 2017 v Talinu) izrekli o pomenu sodelovanja med državami članicami z uvedbo čezmejnih in medsektorskih interoperabilnostnih rešitev, ki lahko zagotovljajo učinkovitejše in varnejše javne storitve. Države članice se strinjajo: - da je treba z manj viri zagotavljati boljše javne storitve ter - da je potencial e-uprave mogoče povečati s spodbujanjem kulture sodelovanja in izboljšanjem pogojev za interoperabilnost v evropskih javnih upravah. Interoperabilnost omogoča uspešno izvajanje politik in predstavlja velik potencial za preprečevanje čezmejnih elektronskih ovir, istočasno pa zagotavlja vzpostavljanje novih skupnih javnih storitev na ravni Unije ali utrjevanje storitev v razvoju ter omogoča učinkovito in uspešno izvajanje pomembnih področnih politik. Vse več javnih storitev je „privzeto digitalnih“, zato je treba čim bolj povečati učinkovitost javne porabe za rešitve IKT. Takšno učinkovitost bi bilo treba olajšati tako, da se zagotavljanje teh storitev načrtuje zgodaj ter da se, kadar je to mogoče, omogočita izmenjava in ponovna uporaba rešitev za čim večji izkoristek javne porabe. Program ISA2 bi moral prispevati k temu cilju. S tem namenom je bil leta 2015 je bil sprejet Sklep EU o uvedbi programa za interoperabilnostne rešitve in skupne okvire za evropske javne uprave, podjetja in državljane (program ISA2) kot sredstvo za posodobitev javnega sektorja. Cilj programa ISA², ki se izvaja od januarja 2016 do decembra 2020 je, da vzpostavi potrebne instrumente za spodbujanje interoperabilnosti na ravni EU in na nacionalni ravni, kot je na primer evropski okvir interoperabilnosti (EIF) in evropska strategija za interoperabilnost (EIS), Evropska referenčna arhitektura interoperabilnosti (EIRA) in evropska kartografija interoperabilnosti (EIC).

Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 10.08.2018 | 367 ogledov

OECD

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO

OECD priporočila glede strategije digitalnega upravljanja

Svet OECD je dokument sprejel 15. julija 2014 in pričakuje, da bodo države ob upoštevanju teh priporočil oblikovale in implementirale svoje nacionalne strategije digitalnega upravljanja, kar jim bo pomagalo pri odpiranju, inovacijah in modernizaciji javnega sektorja, pri optimizaciji porabe javnih sredstev za informatizacijo ter pri krepitvi zaupanja državljanov in njihovega blagostanja. OECD bo redno spremljal uresničevanje tega dokumenta po posameznih državah.

Na voljo kot: DOC
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 28.09.2016 | 248 ogledov

oecd

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO

OECD strateška načela digitalnega upravljanja

Dokument z OECD strateškimi načeli digitalnega upravljanja je pripravila delovna skupina OECD, v kateri so sodelovali strokovnjaki iz 13 članic v obdobju od maja 2012, na podlagi sklepa srečanja skupine e-Leaders v Mehiki marca 2012. Dokument je bil v javni razpravi do 20. decembra 2013. OECD pričakuje, da bodo države dokument predstavile čim več deležnikom znotraj in zunaj javne uprave in zbrale čim več kvalitetnih povratnih informacij. Predvidoma v marcu 2014 bo OECD končno verzijo osnutka predstavil odboru PGC, po sprejemu dokumenta, ki je predviden v drugi polovici 2014, bo OECD redno spremljal upoštevanje teh načel po posameznih državah.

Na voljo kot: DOC PPT
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 14.04.2015 | 255 ogledov

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO

Analiza možnosti za uvedbo varnejših in uporabniku prijaznejših e-identitet

Upravljanje z elektronskimi identitetami postaja ključni element e-poslovanja, vendar pomanjkanje skupnih pristopov odpira mnogo vprašanj v zvezi z zasebnostjo in varnostjo. V Sloveniji se za potrebe avtentikacije uporabnika pri opravljanju elektronskih storitev in za elektronsko podpisovanje že od vzpostavitve zakonske podlage leta 2000 dalje uporabljajo kvalificirana digitalna potrdila. Kljub temu, da overitelji tovrstna potrdila izdajajo že več kot deset let, pa danes ugotavljamo, da je uporaba e-podpisa kot tudi samih kvalificiranih digitalnih potrdil relativno zahtevna in ne dovolj razširjena, da bi dejansko omogočala širšo uveljavitev e-poslovanja tako v poslovnem svetu kot tudi v javni upravi, uporaba naprav za varno tvorbo e-podpisa pa je še precej manj uveljavljena. Zaradi zgoraj naštetih dejstev in glede na trenutni trend v državah EU ter razvoj informacijskih tehnologij je potrebno državljanom in podjetjem omogočiti varne, enostavne in sodobne koncepte za elektronsko podpisovanje in izkazovanje identitete na elektronski način. Izvedena je bila podrobna analiza možnosti, ki so na voljo za dosego tega cilja, z namenom pripraviti pravna, organizacijska in tehnična izhodišča za vpeljavo e-identitet, ki bodo omogočale enolično identifikacijo imetnika pri uporabi e-storitev ter tvorjenje kvalificiranega elektronskega podpisa. Izvedena je bila podrobna analiza možnosti za vpeljavo e-identitet, ki bodo omogočale enolično identifikacijo imetnika pri uporabi e-storitev ter tvorjenje kvalificiranega elektronskega podpisa. Opredeljeni so bili naslednji temeljni cilji za prenovo sistema e-identitet: • enostavnost uporabe, • široka uporabnost, • zagotovljen visok nivo varnosti, • zagotovljeno varstvo osebnih podatkov, • enostavnost integracije, • poenoteno upravljanje, • sorazmerno hitra uvedba, • sprejemljivi stroški. Na podlagi teh osmih ciljev so bile možnosti razdeljene v tri različne sklope, ki so bili analizirani in ovrednoteni neodvisno drug od drugega: • Sklop 1: pravne možnosti e-identitet, • Sklop 2: modeli identifikatorjev, • Sklop 3: različne tehnične izvedbe e-identitet. Končni rezultati analize temeljijo na več podlagah, in sicer smo upoštevali: • rezultate vrednotenja posameznih variant odločitvenega modela, ki so jih ocenjevali različni deležniki v obliki fokusnih skupin (ponudniki e-storitev v javni upravi in zasebnem sektorju, predstavniki končnih uporabnikov iz javne uprave in državljani ter strokovnjaki medresorske delovne skupine), • mnenje predstavnikov potrošnikov, • mnenje predstavnikov ponudnikov e-storitev iz zasebnega sektorja, • zunanje pravno mnenje, • mnenje medresorske delovne skupine, • predlog nove uredbe v zvezi z e-podpisom, e-identifikacijo, e-avtentikacijo in sorodnimi storitvami na ravni EU, • najnovejše usmeritve v drugih državah in • izsledke izvajanja EU projekta STORK.

Na voljo kot: PDF
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 02.03.2015 | 563 ogledov

<<1234>>
                                                                                  E-pošta: nio@gov.si
Portal NIO

Katalog
Nameni in cilji
Politika delovanja
Dokumentacija
Povezave
Slovar
Novice

Kontakt

Tel: 080 20 02

Email: ekc@gov.si

OBVEŠČANJE

Če želite prejemati novice in priporočila, se naročite na prejemanje obvestil. Potrebna je prijava v portal.



Kolofon | Pogoji uporabe | O piškotkih | Copyright 2013 - Ministrstvo za javno upravo

Designed by XLAB