Iskanje po katalogu | Katalog

Ministrstvo za digitalno preobrazbo

Podatkovni zemljevid - prototip aplikacije

Prototip aplikacije Podatkovni zemljevid je bil razvit v sklopu istoimenskega pilotnega projekta v sodelovanju s portalom OPSI in predstavlja dodatek katalogu informacij javnega značaja na OPSI. Podatkovni zemljevid omogoča obogateno razumevanje podatkovnih zbirk in podatkov v njih. S podatkovnim zemljevidom si lažje predstavljamo, kako so podatki med seboj povezani, kakšen je njihov pomen, s kakšno frekvenco se osvežujejo in podobno, omogoča pa tudi pregled in raziskovanje podatkovnih struktur podatkovnih zbirk. Namenjen je lažjemu raziskovanju, iskanju in dostopu do podatkovnih virov, ki se nadalje uporabijo na primer za snovanje javnih storitev ter drugih orodij in aplikacij, namenjenih javni upravi, državljanom in podjetjem. Orodje nudi splošen pregled podatkovne krajine na podlagi opisov podatkovnih virov po semantičnih standardih (na temelju RDF), kar omogoča medsebojno primerljivost in povezljivost. Pregled je omogočen v obliki grafa, pri čemer lahko uporabnik učinkovito in pregledno išče povezane podatke po virih. Poleg pregleda globalne sheme podatkovnega zemljevida, ki vsebuje vse vrste kategorij opisov, s katerimi opisujemo podatkovne zbirke v Podatkovnem zemljevidu, omogoča tudi pregled shem izbranih virov in struktur podatkov (podatkovnega modela, ki je na voljo). Kot končni uporabniki so za podatke zainteresirani državljani Republike Slovenije, podjetja in organizacije, ki lahko prosto uporabljajo objavljene podatke oz. preverijo pogoje za dostop in uporabo drugih, varovanih informacij javnega značaja. Na tak način želimo okrepiti interoperabilnost med organi javne uprave in spodbuditi uporabo podatkov za tržne, negospodarske ali raziskovalne namene.

Na voljo kot: DOCX
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 09.04.2024 | 79 ogledov

Ministrstvo za digitalno preobrazbo

Podatkovni zemljevid - semantična shema (pilot)

Prototip aplikacije Podatkovni zemljevid je bil razvit v sklopu istoimenskega pilotnega projekta v sodelovanju s portalom OPSI in predstavlja dodatek katalogu informacij javnega značaja na OPSI. Podatkovni zemljevid omogoča obogateno razumevanje podatkovnih zbirk in podatkov v njih. S podatkovnim zemljevidom si lažje predstavljamo, kako so podatki med seboj povezani, kakšen je njihov pomen, s kakšno frekvenco se osvežujejo in podobno, omogoča pa tudi pregled in raziskovanje podatkovnih struktur podatkovnih zbirk. Namenjen je lažjemu raziskovanju, iskanju in dostopu do podatkovnih virov, ki se nadalje uporabijo na primer za snovanje javnih storitev ter drugih orodij in aplikacij, namenjenih javni upravi, državljanom in podjetjem. Orodje nudi splošen pregled podatkovne krajine na podlagi opisov podatkovnih virov po semantičnih standardih (na temelju RDF), kar omogoča medsebojno primerljivost in povezljivost. Pregled je omogočen v obliki grafa, pri čemer lahko uporabnik učinkovito in pregledno išče povezane podatke po virih. Poleg pregleda globalne sheme podatkovnega zemljevida, ki vsebuje vse vrste kategorij opisov, s katerimi opisujemo podatkovne zbirke v Podatkovnem zemljevidu, omogoča tudi pregled shem izbranih virov in struktur podatkov (podatkovnega modela, ki je na voljo). Kot končni uporabniki so za podatke zainteresirani državljani Republike Slovenije, podjetja in organizacije, ki lahko prosto uporabljajo objavljene podatke oz. preverijo pogoje za dostop in uporabo drugih, varovanih informacij javnega značaja. Na tak način želimo okrepiti interoperabilnost med organi javne uprave in spodbuditi uporabo podatkov za tržne, negospodarske ali raziskovalne namene.

Na voljo kot: DOCX
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 09.04.2024 | 83 ogledov

Ministrstvo za digitalno preobrazbo

Centralni avtentikacijski sistem SI-CAS

Osnovni namen SI-CAS je integracija funkcionalnosti ugotavljanja elektronske identitete uporabnikov v informacijske rešitve v okviru javnega sektorja. Vzpostavljen je kot centralna storitev za preverjanje identitet v spletnih storitvah. Centralna storitev je smiselna, ker gre za univerzalno zahtevo za vse storitve, ki zaradi zagotavljanja varnosti in zaupanja potrebujejo zanesljivo ugotavljanje identitete. S centralno podporo zagotovimo lažje upravljanje in podporo uporabi različnih elektronskih identifikatorjev različnih izdajateljev ter podporo različnim tehničnim rešitvam (npr. podporo za zanesljivo avtentikacijo preko mobilnih aparatov) in njihovemu razvoju. Identifikacija uporabnika je možna z različnimi identitetami domačih in tujih ponudnikov identitet. Uporabniki se tako lahko identificirajo z e-identitetami različnih nivojev zaupanja, od najnižjega nivoja (uporabniška imena in gesla, FB profil, …) do najvišjih nivojev (e-identiteta na varnem mediju, npr. na pametni kartici), ki jih zagotavljajo različni ponudniki identitet. Zahtevani nivo zaupanja je vedno določen s strani ponudnika e-storitve, ki je za potrebe avtentikacije povezan na SI-CAS. Evidenca uporabnikov SI-CAS razen e-naslova ter ustrezno zaščitenih (šifriranih oz. zaščitenih z zgostitveno funkcijo) osnovnih identifikatorjev ne vsebuje identifikacijskih podatkov uporabnikov, temveč zgolj informacije, pri katerem ponudniku identitet ima posamezen uporabnik registrirano svojo elektronsko identiteto in pri katerem ponudniku atributov se nahajajo dodatni identifikacijski podatki oziroma atributi. Ponudniki storitev se v primeru uporabe SI-CAS tako ne povezujejo več z vsakim ponudnikom identitet in ponudnikom atributov posebej, temveč le s SI-CAS. SI-CAS v procesu deluje kot zaupanja vreden posrednik. Na zahtevo ponudnika storitev preveri identiteto uporabnika pri ustreznem ponudniku identitet in po potrebi pridobi dodatne identifikacijske atribute pri ponudniku identitet oz. ponudniku atributov in jih kot nabor osebnih podatkov prikaže uporabniku, da jih ta posreduje ponudniku storitev. SI-CAS ima v ta namen vzpostavljeno direktno zaupanje s ponudniki storitev, ponudniki identitet in ponudniki atributov.

Na voljo kot: DOCX ZIP PDF
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 03.04.2024 | 1781 ogledov

Ministrstvo za digitalno preobrazbo

Repozitorij podatkovnih modelov

(Repozitorij podatkovnih modelov je trenutno še v fazi polnjenja s podatki) Repozitorij podatkovnih modelov je del Platforme za semantično interoperabilnost (PZSI). Vsebuje podatkovne modele temeljnih registrov, evidenc in ključnih informacijskih rešitev javne uprave. Omogoča, da se njihove strukture in metapodatki hranijo centralno in na enoten način. Obstoječim in potencialnim uporabnikom nudi natančno informacijo kateri podatki se v okviru javne uprave že zbirajo in jih zato ni potrebno definirati na novo. Repozitorij zagotavlja: • Standardizirane konceptualne in logične podatkovne modele. • Standardiziran in izčrpen opis razredov, entitet, relacij, atributov itd. • Enoten in širok nabor metapodatkov, ki omogoča jasno in nedvoumno opredelitev vsebine podatkovnih zbirk. • Podatke o lastništvu. • Verzioniranje in nadzor nad spremembami. • Povezavo z referenčnimi podatki (šifranti) ter Centralnim besednjakom. • Relacije (mapiranja) med posameznimi temeljnimi registri in njihovimi podatkovnimi elementi. V Repozitorij podatkovnih modelov so vključeni tudi jedrni podatkovni modeli. To so ponovno uporabljivi in razširljivi podatkovni modeli, ki zajemajo temeljne značilnosti entitet na kontekstualno nevtralen način. Organi javne uprave jih lahko uporabljajo in razširijo na naslednje načine: • Razvoj novih informacijskih rešitev: jedrne podatkovne modele se lahko uporabi kot privzeto izhodišče za oblikovanje konceptualnih in logičnih podatkovnih modelov novo razvitih informacijskih rešitev. Takšen primer so lahko npr. skupni, univerzalni poslovni procesi, kot je izvajanje Zakona o upravnem postopku. • Izmenjava podatkov med informacijskimi rešitvami: Jedrni podatkovni modeli lahko predstavljajo temelj kontekstualno specifičnih podatkovnih modelov za izmenjavo podatkov med obstoječimi informacijskimi rešitvami. • Podatkovna integracija: Jedrne podatkovne modele se lahko uporablja za integracijo podatkov, ki prihajajo iz različnih heterogenih virov. Repozitorij podatkovnih modelov se tesno povezuje s Centralnim besednjakom in Evidenco šifrantov, ki sta prav tako del PZSI.

Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 13.02.2024 | 278 ogledov

Ministrstvo za digitalno preobrazbo

Katalog informacijskih storitev MDP

Ministrstvo za digitalno preobrazbo je skladno s 74. a členom ZDU pristojno za upravljanje informacijsko komunikacijske infrastrukture, razvoj skupnih informacijskih rešitev ter njihovo tehnološko, procesno in organizacijsko skladnost s centralnim informacijsko komunikacijskim sistemom, izvajanje enotne informacijske varnostne politike ter načrtovanje in upravljanje vseh proračunskih virov na teh področjih. Ministrstvo zagotavlja širok nabor informacijskih rešitev s področja centralnega informacijsko komunikacijskega sistema, elektronsko podporo upravnim ter drugim postopkom in razvoj skupnih informacijskih rešitev za elektronsko poslovanje državnih organov, javnih agencij, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil. Katalog storitev predstavlja pregled vseh razpoložljivih informacijskih storitev, ki jih sproti dopolnjujemo z novimi. Katalog je zasnovan po skupnih področjih storitev. Posamezne krovne storitve so lahko izvedene z različnimi elementarnimi storitvami na nižji ravni. Povezava na katalog informacijskih storitev MDP https://nio.gov.si/nio/cms/page/katalog_informacijskih_storitev.

Na voljo kot: XLSX
Izdelek | Verzija: 1.0 | Datum zadnje spremembe: 16.01.2024 | 727 ogledov

Ministrstvo za digitalno preobrazbo

Strategija Digitalna Slovenija 2030

Strategija Digitalna Slovenija 2030 je krovna strategija digitalne preobrazbe naše države do leta 2030 in je odgovor Vlade Republike Slovenije na razvojne izzive digitalizacije. Namenjena je strateškemu načrtovanju spodbujanja digitalne preobrazbe Slovenije v razvojnem obdobju do leta 2030. V tej strategiji se upoštevajo ambicije in načela Evropske unije, obenem pa je plod usklajevanja med vladnimi predstavniki, institucijami, akademskimi predstavniki, predstavniki civilne družbe in zainteresirano javnostjo. Strategija obravnava ključna področja digitalne preobrazbe Slovenije in se pri tem opira na evropske strateške dokumente in usmerja v poglavitne izzive digitalne preobrazbe v Sloveniji. Strategija Digitalna Slovenija 2030 je strateški dokument in vsebuje tudi konkretne merljive kazalnike po posameznih vsebinskih področjih. Krovni cilj strategije je spodbujanje digitalne preobrazbe Slovenije v vseh segmentih ‒ družba, država, lokalne skupnosti in gospodarstvo. Za upravljanje izvajanja strategije je odgovorno ministrstvo, pristojno za digitalno preobrazbo.

Na voljo kot: DOCX
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 08.12.2023 | 1147 ogledov

Ministrstvo za digitalno preobrazbo

Centralni sistem za e-vročanje SI-CeV

Vzpostavitev sistema za centralno e-vročanje SI CeV omogoča varno elektronsko vročanje različnih dokumentov med različnimi institucijami javnega sektorja in končnimi uporabniki ter institucijami javnega sektorja skladno z veljavno zakonodajo, ki ureja upravno poslovanje, poslovanje pravosodnih organov idr. Uporabniki so državljani in poslovni subjekti ter institucije javnega sektorja. Ob tem lahko državljani in poslovni subjekti uporabljajo svoje varne poštne predale, ki so jih pri komercialnih ponudnikih odprli tudi za morebitne druge namene. SI-CeV v svojih rešitvah predvideva tudi e-vročanje tujim uporabnikom, in sicer prek posebnih čezmejnih platform, ki so rezultat različnih dejavnosti na ravni EU.

Na voljo kot: XML_TEXT TXT DOCX PDF
Izdelek | Verzija: 1.2 | Datum zadnje spremembe: 23.11.2023 | 1031 ogledov

Ministrstvo za digitalno preobrazbo

Načrt razvoja gigabitne infrastrukture do leta 2030

Načrt razvoja gigabitne infrastrukture do leta 2030 predstavlja strateški načrt Republike Slovenije za vzpostavitev – delno pa tudi za spodbujanje uporabe – infrastrukture, ki bo omogočala gigabitno povezljivost vseh slovenskih gospodinjstev oziroma domov ali stanovanj, podjetij in glavnih spodbujevalcev družbeno-gospodarskega razvoja, obenem pa tudi neprekinjeno pokritost z omrežjem 5G vseh mestnih in drugih naseljenih območij ter glavnih prizemnih prometnih poti. Načrt je v celoti usklajen s temeljnimi digitalnimi cilji Evropske unije na področju povezljivosti, pri čemer v njem niso obravnavani tisti digitalni cilji na področju digitalne infrastrukture, ki bodo predmet drugih strateških dokumentov in javnih politik. Načrt vključuje cilje in potrebne ukrepe na področju razvoja gigabitne infrastrukture, da se Slovenija do leta 2030 uvrsti med digitalno najnaprednejše države in da se zagotovi gigabitna povezljivost za vsa gospodinjstva na podeželju in v mestih ter pokritost z omrežjem 5G za vsa naseljena območja. V načrtu je med ključnimi vmesnimi cilji, ki morajo biti izpolnjeni do leta 2025, predvidena zagotovitev dostopa do interneta s hitrostjo najmanj 100 Mb/s za vsa slovenska gospodinjstva, ki se lahko nadgradi v gigabitno hitrost. Načrt je podlaga za usmerjanje finančnih sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost ter finančnih sredstev kohezijske politike v obdobju 2021–2027 in drugih javnih sredstev na tem področju. S tega vidika se izpolnjuje predhodni pogoj za izvajanje ukrepov gradnje širokopasovne infrastrukture na belih lisah in za spodbujanje povezljivosti z uporabo najustreznejših tehnologij. Vlada Republike Slovenije je 25. avgusta 2022 sprejela Načrt razvoja gigabitne infrastrukture do leta 2030. Z dodatkom k načrtu so podrobneje opredeljeni ključni kazalniki uspešnosti pri doseganju strateških ciljev Republike Slovenije na področju razvoja gigabitne infrastrukture do leta 2025, kot so opredeljeni v 4. poglavju načrta.

Na voljo kot: DOCX
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 01.09.2023 | 298 ogledov

Katalog

11 Rezultatov v katalogu

Podatkovni zemljevid - prototip aplikacije

Podatkovni zemljevid - semantična shema (pilot)

Centralni avtentikacijski sistem SI-CAS

Repozitorij podatkovnih modelov

Katalog informacijskih storitev MDP

Strategija Digitalna Slovenija 2030

Centralni sistem za e-vročanje SI-CeV

Načrt razvoja gigabitne infrastrukture do leta 2030

FILTRI

PODROČJE

GRADNIK

RAVEN INTEROPERABILNOSTI

PODRAVEN INTEROPERABILNOSTI

STATUS

FORMAT

INSTITUCIJA

11 Rezultatov v katalogu

Podatkovni zemljevid - prototip aplikacije

Podatkovni zemljevid - semantična shema (pilot)

Centralni avtentikacijski sistem SI-CAS

Repozitorij podatkovnih modelov

Katalog informacijskih storitev MDP

Strategija Digitalna Slovenija 2030

Centralni sistem za e-vročanje SI-CeV

Načrt razvoja gigabitne infrastrukture do leta 2030

Uporabniško ime
Geslo
Pozabljeno geslo