Login with password
Forgotten password

Catalogue

Search within the site. The repositories of the NIO portal are used as catalogues. These catalogues contain information on datasets and data structure, their use, data administrator etc. The owner of the information is always the institution which created them, regardless if the institution is part of the private sector or a non-govermental organisation. The owner of all information within the public information system is the state.
IMPORTANT!
Since 9.12.2016, the "DATA" are being published on our NEW OPEN DATA PORTAL "OPSI": https://podatki.gov.si/data/search .
 

FILTERS


FIELD

Public administration, administrative procedures and information security (13)
General (9)
Information Society (9)
Economy (1)
Taxation (1)
Justice (section attorneys, prosecutors and criminal sanctions) (1)
Judiciary and civil proceedings (1)
Education (1)
All fields

BUILDING BLOCK

Digital identities, electronic signiture and e-Documents (9)
Central building blocks, e-Government architecture (7)
Central IT building blocks (6)
Interoperability framework, central applications (3)

INTEROPERABILITY LEVEL

E-Services (13)
Technical interoperability (8)
Organizational interoperability (2)

INTEROPERABILITY SUBLEVEL

E-services (13)
Distributed Application Architecture (3)
National interoperability framework (2)
Interconnection Services (2)
Data presentation and exchange (1)
File type and document formats (1)
Web Services (1)
All interoperability sublevels

STATUS

Recommended (16)
Mandatory (4)
Adopted (3)

FORMAT

PDF (16)
DOCX (3)
TXT (2)
ZIP (2)
DOC (2)
XML_TEXT (1)
XLSX (1)
PPT (1)
Vsi formati

INSTITUTION

Ministrstvo za digitalno preobrazbo (7)
MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO (7)
Ministrstvo za javno upravo (5)
Ministrstvo za kulturo (1)
Finančna uprava Republike Slovenije (1)
Vrhovno sodišče Republike Slovenije (1)
Ministrstvo za notranje zadeve (1)
All institutions

23 Results in catalogue

Sort by

Asset | Release: 1.1 | Last change date: 25.05.2017 | 394 views

Upravljanje z elektronskimi identitetami postaja ključni element e-poslovanja, vendar pomanjkanje skupnih pristopov odpira mnogo vprašanj v zvezi z zasebnostjo in varnostjo. V Sloveniji se za potrebe avtentikacije uporabnika pri opravljanju elektronskih storitev in za elektronsko podpisovanje že od vzpostavitve zakonske podlage leta 2000 dalje uporabljajo kvalificirana digitalna potrdila. Kljub temu, da overitelji tovrstna potrdila izdajajo že več kot deset let, pa danes ugotavljamo, da je uporaba e-podpisa kot tudi samih kvalificiranih digitalnih potrdil relativno zahtevna in ne dovolj razširjena, da bi dejansko omogočala širšo uveljavitev e-poslovanja tako v poslovnem svetu kot tudi v javni upravi, uporaba naprav za varno tvorbo e-podpisa pa je še precej manj uveljavljena. Zaradi zgoraj naštetih dejstev in glede na trenutni trend v državah EU ter razvoj informacijskih tehnologij je potrebno državljanom in podjetjem omogočiti varne, enostavne in sodobne koncepte za elektronsko podpisovanje in izkazovanje identitete na elektronski način. Izvedena je bila podrobna analiza možnosti, ki so na voljo za dosego tega cilja, z namenom pripraviti pravna, organizacijska in tehnična izhodišča za vpeljavo e-identitet, ki bodo omogočale enolično identifikacijo imetnika pri uporabi e-storitev ter tvorjenje kvalificiranega elektronskega podpisa. Izvedena je bila podrobna analiza možnosti za vpeljavo e-identitet, ki bodo omogočale enolično identifikacijo imetnika pri uporabi e-storitev ter tvorjenje kvalificiranega elektronskega podpisa. Opredeljeni so bili naslednji temeljni cilji za prenovo sistema e-identitet: • enostavnost uporabe, • široka uporabnost, • zagotovljen visok nivo varnosti, • zagotovljeno varstvo osebnih podatkov, • enostavnost integracije, • poenoteno upravljanje, • sorazmerno hitra uvedba, • sprejemljivi stroški. Na podlagi teh osmih ciljev so bile možnosti razdeljene v tri različne sklope, ki so bili analizirani in ovrednoteni neodvisno drug od drugega: • Sklop 1: pravne možnosti e-identitet, • Sklop 2: modeli identifikatorjev, • Sklop 3: različne tehnične izvedbe e-identitet. Končni rezultati analize temeljijo na več podlagah, in sicer smo upoštevali: • rezultate vrednotenja posameznih variant odločitvenega modela, ki so jih ocenjevali različni deležniki v obliki fokusnih skupin (ponudniki e-storitev v javni upravi in zasebnem sektorju, predstavniki končnih uporabnikov iz javne uprave in državljani ter strokovnjaki medresorske delovne skupine), • mnenje predstavnikov potrošnikov, • mnenje predstavnikov ponudnikov e-storitev iz zasebnega sektorja, • zunanje pravno mnenje, • mnenje medresorske delovne skupine, • predlog nove uredbe v zvezi z e-podpisom, e-identifikacijo, e-avtentikacijo in sorodnimi storitvami na ravni EU, • najnovejše usmeritve v drugih državah in • izsledke izvajanja EU projekta STORK.

Available as: PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 02.03.2015 | 562 views

STORK je pilotni projekt velikih razsežnosti iz Okvirnega programa za konkurenčnosti in inovacije (CIP, angl. Competitiveness and Innovation Framework Programme, http://ec.europa.eu/cip/ict-psp/index_en.htm) za varno priznavanje elektronskih identitet med državami (angl. Secure Identity Across Borders Linked, http://www.eid-stork.eu/). Eno izmed ključnih dejavnikov za delovanje notranjega trga je tudi uvedba čezmejnih rešitev za e-avtentikacijo oz. medsebojno priznavanje e-identitet ter e-podpisov po vsej EU. Države članice danes uporabljajo različne sisteme upravljanja elektronske identifikacije in tudi e-podpisov. Sredstva za e-identifikacijo so bila uvedena brez usklajevanja med državami. Interoperabilnost teh rešitev na pravni, tehnični ali organizacijski ravni je predpogoj za čezmejni dostop do storitev e-uprave in s tem tudi do čezmejne uporabe storitev EKT. Če ne bo znotraj EU vzpostavljen interoperabilni mehanizem za e-identifikacijo, bodo v praksi nastale nove ovire, kar je v nasprotju z instrumenti notranjega trga, katerih namen je okrepiti njegovo delovanje. Ministrstvo za pravosodje in javno upravo je v STORK sodelovalo kot eden izmed 31 partnerjev iz 17 držav v projektu STORK za varno priznavanje elektronskih identitet med državami EU. Namen projekta STORK je bilo zagotoviti ravno čezmejno priznavanje in uporabo elektronskih identitet in s tem državljanom EU olajšati dostop do e-storitev uprav drugih držav članic (kot je npr. prav EKT). Projekt STORK državljanom EU omogoča, da izkažejo svojo identiteto v elektronsko podprtih upravnih postopkih in pri tem uporabijo e-identifikatorje (gesla, e-osebne izkaznice, digitalna potrdila), ki so jih prejeli v svoji državi. Pri tem projekt STORK upošteva obstoječe nacionalne e-identifikatorje. Projekt od držav članic terjal nobenih sprememb nacionalnih e-identifikatorjev. Tako ostaja naloga držav članic, da vzpostavijo ustrezno informacijsko infrastrukturo oz. jo prilagodijo tako, da je možno realizirati čez-mejno priznavanje e-identifikatorjev. STORK je s šestimi različnimi piloti prikazal praktično uporabo tega priznavanja s pomočjo rešitev, razvitih v projektu STORK. Povezal in vzpostavil je različne nivoje zaupanja med državami članicami in njihovimi storitvami. Rezultati STORK so odprte, prilagodljive in prenosljive rešitve. STORK se je konec leta 2011 zaključil, načrtovan je prenos rezultatov pod okrilje programa ISA (http://ec.europa.eu/isa/). Države članice so aprila 2012 začele izvajati nov pilotni projekt (pod delovnim imenom STORK 2.0), v okviru katerega se bodo rešitve in infrastruktura obstoječega STORK prenesle tudi na poslovne subjekte.

Available as: PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 02.03.2015 | 313 views