Prijava z geslom
Pozabljeno geslo

Katalog

V katalogu NIO so objavljeni izdelki slovenskega interoperabilnostnega okvira. Izdelki (v kontekstu NIO) so viri in sredstva, ki jih javni sektor uporablja kot pomembne, skupne gradnike pri razvoju informacijsko tehnoloških rešitev. 

FILTRI


PODROČJE

Javna uprava, upravni postopki in informacijska varnost (55)
Informacijska družba (24)
Splošno (15)
Gospodarstvo (4)
Varstvo osebnih podatkov in informacije javnega značaja (3)
Promet (2)
Prostor (2)
Znanost in tehnologija (1)
Kultura (1)
Notranje zadeve (1)
Pravosodje (področje pravobranilstva, tožilstva in kazenskih sankcij) (1)
Sodstvo in pravdni postopki (1)
Vsa področja

GRADNIK

Centralni infrastrukturni gradniki (11)
Centralni gradniki, arhitektura e-uprave (10)
Digitalne identitete, elektronski podpis ter e-Dokumenti (10)
Interoperabilnostni okvir, centralne aplikacije (8)
Skupne metodologije in politike (4)

RAVEN INTEROPERABILNOSTI

E-storitve (23)
Tehnična interoperabilnost (18)
Organizacijska interoperabilnost (11)
Pravna interoperabilnost (8)
Semantična interoperabilnost (4)

PODRAVEN INTEROPERABILNOSTI

e-Storitve (20)
Nacionalni interoperabilnostni okvir (6)
Arhitektura distribuiranih rešitev (6)
Drugo (3)
Semantična orodja (3)
Dostopnost - principi oblikovanja vmesnikov (3)
Predstavitev podatkov in izmenjava (3)
Zakon (3)
Politika NIO (3)
Storitve medsebojnih povezav (3)
Medorganizacijski dogovori (2)
Uredba (2)
Integracija podatkov in vmesna oprema (2)
Protokoli posredovanja datotek in sporočil (1)
Memorandum (1)
Pravilnik (1)
Sklep (1)
Podatkovni vmesniki (1)
Vse podravni interoperabilnosti

STATUS

Priporočen (30)
Obvezen (20)
Sprejet (14)

FORMAT

PDF (34)
DOCX (11)
ZIP (4)
DOC (4)
TXT (2)
XLSX (1)
ODT (1)
PPT (1)
Vsi formati

INSTITUCIJA

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO (35)
Ministrstvo za digitalno preobrazbo (11)
Ministrstvo za javno upravo (10)
Ministrstvo za kulturo (2)
Ministrstvo za notranje zadeve (2)
Informacijski pooblaščenec (2)
Arhiv Republike Slovenije (1)
Vrhovno sodišče Republike Slovenije (1)
Geodetska uprava Republike Slovenije (1)
MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO IN PROSTOR, GEODETSKA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE (1)
Vse institucije

64 Rezultatov v katalogu

Razvrsti po

Ministrstvo za digitalno preobrazbo

Strategija Digitalna Slovenija 2030

Strategija Digitalna Slovenija 2030 je krovna strategija digitalne preobrazbe naše države do leta 2030 in je odgovor Vlade Republike Slovenije na razvojne izzive digitalizacije. Namenjena je strateškemu načrtovanju spodbujanja digitalne preobrazbe Slovenije v razvojnem obdobju do leta 2030. V tej strategiji se upoštevajo ambicije in načela Evropske unije, obenem pa je plod usklajevanja med vladnimi predstavniki, institucijami, akademskimi predstavniki, predstavniki civilne družbe in zainteresirano javnostjo. Obravnava ključna področja digitalne preobrazbe Slovenije in se pri tem opira na evropske strateške dokumente in usmerja v poglavitne izzive digitalne preobrazbe v Sloveniji. V središče strategije Digitalna Slovenija 2030 sta postavljena posameznik in okolje, v katerem živi, kot načela strategije pa izpostavljamo načela Evropske deklaracije o digitalnih pravicah in načelih (ljudje v središču, solidarnost in vključenost, svoboda izbire, sodelovanje, varnost in zaščita, trajnost) in posebej poudarjamo še splošno zavedanje o pomenu digitalne preobrazbe, internet kot strateško orodje digitalne preobrazbe, zaščito svobodnega odprtega interneta, zasledovanje medsektorskih sinergijskih razvojnih učinkov, uporabo slovenskega jezika in ohranjanje kulturne identitete, spodbujanje raziskav in razvoja digitalnih tehnologij in njihove uporabe, strateško avtonomijo in enotni digitalni trg, demokratično digitalno družbo in doseganje razvojnih ciljev Slovenije z digitalno preobrazbo. V strategiji so predvidene usmeritve in določeni cilji s kazalniki za odpravo največjih razvojnih vrzeli za hitrejši razvoj digitalne preobrazbe na vseh področjih, od gigabitne infrastrukture do digitalne preobrazbe gospodarstva, digitalnih javnih storitev, poti v pametno družbo 5.0, kibernetske varnosti, digitalnih kompetenc in vključenosti ter povezanih vsebin, kot so podporna okolja in zeleni prehod. Strategija Digitalna Slovenija 2030 je strateški dokument in vsebuje tudi konkretne merljive kazalnike po posameznih vsebinskih področjih. Krovni cilj strategije je spodbujanje digitalne preobrazbe Slovenije v vseh segmentih ‒ družba, država, lokalne skupnosti in gospodarstvo. Za upravljanje izvajanja strategije je odgovorno ministrstvo, pristojno za digitalno preobrazbo.

Na voljo kot: DOCX
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 16.05.2023 | 117 ogledov

Informacijski sistem eJR omogoča podporo procesu izvedbe in obdelave javnih razpisov. Podpira proces elektronske oddaje in obdelave vlog prijaviteljev in zagotavljala potrebne podatke v zvezi z javnimi razpisi in razpisnimi pogoji. Strokovnim sodelavcem nudi podporo postopku evidentiranja, odpiranja, ocenjevanja vlog, generiranja odločb in pogodb, oddaje zahtevkov oz. celotne obdelave vlog prijaviteljev. Rešitev je dostopna kadarkoli in od koderkoli, tudi z mobilne naprave, in je primerno informacijsko varna. Informacijski sistem eJR je zgrajen z uporabo odprtokodnih rešitev in namensko razvitimi moduli. Postavljen je na centralni informacijsko-komunikacijski infrastrukturi državnih organov, ki zagotavlja ustrezne varnostne in tehnične pogoje za delovanje informacijskih sistemov. Pri izgradnji rešitve so bile upoštevane Generične tehnološke zahteve in Smernice za razvoj informacijskih rešitev. eJR uporablja skupne gradnike državne uprave SI-CeS, SI-CAS in smsPASS in se povezuje z dokumentnim sistemom KRPAN ter s centralno elektronsko hrambo CEH. Ključne funkcionalnosti eJR so: - izdelava pametnih elektronskih obrazcev za zajem oz. vnos podatkov preko intuitivnega grafičnega vmesnika; - samodejno preverjanje logične pravilnosti vnosnih polj tekom izpolnjevanja vlog (pred oddajo vloge); - generiranje ustreznih dokumentov (poziv k dopolnitvi, ocenjevalni list, odločba ipd.) glede na fazo postopka izvedbe razpisa; - samostojno prilagajanje izvedbenih parametrov razpisov, ki vključuje tudi oblikovanje projektne skupine in delegiranje projektnih vlog; - izdelava novih razpisov na podlagi predpripravljenih predlog in/ali predhodnih razpisov; - elektronsko ocenjevanje vlog s kvantitatvnimi merili, ki jih je mogoče nastaviti za vsak razpisi posebej; - možnost izvajanja ocenjevanja iz oddaljenih lokacij in neodvisno od ostalih članov strokovnih komisij; - izvoz podatkov iz sistema za namen kasnejših analiz; - prijava preko skupnega gradnika SI-CAS (uporabniško ime in geslo, kvalificirano digitalno potrdilo, smsPASS); - elektronsko podpisovanje vlog z v RS veljavnimi kvalificiranimi digitalnimi potrdili – skupni gradnik SI-CeS; - možnost povezljivosti oz. integracije z zalednimi sistemi (npr. z dokumentnim sistemom KRPAN); - centralno elektronsko hrambo datotek (CEH); - možnost izdelave revizijske sledi, ki zagotavlja vpogled v dostope in aktivnosti uporabnikov sistema. Ministrstvo za kulturo kot lastnik in upravljavec aplikacije eJR dovoljuje drugim organom uporabo izvorne kode za nadgradnjo aplikacije eJR za lastne potrebe.

Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 25.04.2023 | 753 ogledov

Ministrstvo za digitalno preobrazbo

Centralni avtentikacijski sistem SI-CAS

Osnovni namen SI-CAS je integracija funkcionalnosti ugotavljanja elektronske identitete uporabnikov v informacijske rešitve v okviru javnega sektorja. Vzpostavljen je kot centralna storitev za preverjanje identitet v spletnih storitvah. Centralna storitev je smiselna, ker gre za univerzalno zahtevo za vse storitve, ki zaradi zagotavljanja varnosti in zaupanja potrebujejo zanesljivo ugotavljanje identitete. S centralno podporo zagotovimo lažje upravljanje in podporo uporabi različnih elektronskih identifikatorjev različnih izdajateljev ter podporo različnim tehničnim rešitvam (npr. podporo za zanesljivo avtentikacijo preko mobilnih aparatov) in njihovemu razvoju. Identifikacija uporabnika je možna z različnimi identitetami domačih in tujih ponudnikov identitet. Uporabniki se tako lahko identificirajo z e-identitetami različnih nivojev zaupanja, od najnižjega nivoja (uporabniška imena in gesla, FB profil, …) do najvišjih nivojev (e-identiteta na varnem mediju, npr. na pametni kartici), ki jih zagotavljajo različni ponudniki identitet. Zahtevani nivo zaupanja je vedno določen s strani ponudnika e-storitve, ki je za potrebe avtentikacije povezan na SI-CAS. Evidenca uporabnikov SI-CAS razen e-naslova ter ustrezno zaščitenih (šifriranih oz. zaščitenih z zgostitveno funkcijo) osnovnih identifikatorjev ne vsebuje identifikacijskih podatkov uporabnikov, temveč zgolj informacije, pri katerem ponudniku identitet ima posamezen uporabnik registrirano svojo elektronsko identiteto in pri katerem ponudniku atributov se nahajajo dodatni identifikacijski podatki oziroma atributi. Ponudniki storitev se v primeru uporabe SI-CAS tako ne povezujejo več z vsakim ponudnikom identitet in ponudnikom atributov posebej, temveč le s SI-CAS. SI-CAS v procesu deluje kot zaupanja vreden posrednik. Na zahtevo ponudnika storitev preveri identiteto uporabnika pri ustreznem ponudniku identitet in po potrebi pridobi dodatne identifikacijske atribute pri ponudniku identitet oz. ponudniku atributov in jih kot nabor osebnih podatkov prikaže uporabniku, da jih ta posreduje ponudniku storitev. SI-CAS ima v ta namen vzpostavljeno direktno zaupanje s ponudniki storitev, ponudniki identitet in ponudniki atributov.

Na voljo kot: DOCX ZIP PDF
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 24.04.2023 | 1758 ogledov