Login with password
Forgotten password

Catalogue

Search within the site. The repositories of the NIO portal are used as catalogues. These catalogues contain information on datasets and data structure, their use, data administrator etc. The owner of the information is always the institution which created them, regardless if the institution is part of the private sector or a non-govermental organisation. The owner of all information within the public information system is the state.
IMPORTANT!
Since 9.12.2016, the "DATA" are being published on our NEW OPEN DATA PORTAL "OPSI": https://podatki.gov.si/data/search .
 

FILTERS


FIELD

Public administration, administrative procedures and information security (27)
Information Society (19)
General (15)
Economy (3)
Culture (2)
Finance (2)
Environment, INSPIRE (1)
Science and Technology (1)
Justice (section attorneys, prosecutors and criminal sanctions) (1)
Judiciary and civil proceedings (1)
Statistics (1)
Education (1)
Environment (1)
All fields

BUILDING BLOCK

Central IT building blocks (16)
Digital identities, electronic signiture and e-Documents (14)
Central building blocks, e-Government architecture (6)
Interoperability framework, central applications (5)
Common methodologies and policies (2)

INTEROPERABILITY LEVEL

E-Services (17)
Technical interoperability (15)
Semantic interoperability (8)
Organizational interoperability (8)
Legislative interoperability (4)

INTEROPERABILITY SUBLEVEL

E-services (17)
Semantic assets (7)
Data presentation and exchange (5)
National interoperability framework (4)
Cross-sectorial agreements (3)
Distributed Application Architecture (3)
Web Services (2)
Accessibility - Interface design principles (2)
Interconnection Services (2)
Law (Act) (1)
Regulation (Decree) (1)
Data integration and middleware (1)
Memorandum (1)
Policy of National interoperability framework (1)
Contract (1)
Data interfaces (1)
All interoperability sublevels

STATUS

Recommended (26)
Adopted (16)
Mandatory (10)

FORMAT

PDF (32)
DOCX (6)
ZIP (4)
DOC (3)
XLSX (2)
BINARY (2)
TXT (1)
PPT (1)
Vsi formati

INSTITUTION

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO (24)
Ministrstvo za digitalno preobrazbo (10)
Ministrstvo za javno upravo (6)
Ministrstvo za kulturo (2)
Arhiv Republike Slovenije (1)
Geodetska uprava Republike Slovenije (1)
Univerza v Mariboru - Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (1)
Vrhovno sodišče Republike Slovenije (1)
Komisija za preprečevanje korupcije (1)
USTAVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE (1)
Ministrstvo za kulturo (1)
Ministrstvo za notranje zadeve (1)
REPUBLIKA SLOVENIJA, MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE, AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE (1)
Statistični urad Republike Slovenije (1)
All institutions

52 Results in catalogue

Sort by

Državni računalniški oblak (DRO) predstavlja računalniško infrastrukturo za neposredne proračunske uporabnike in jim nudi shranjevalne, razvojne, poslovne in druge zmogljivosti v obliki storitev ter možnost, da z uporabo koncepta računalništva v oblaku hitro dosežejo svoje poslovne cilje. Infrastruktura je v lasti in upravljanju države, na njej se izvajajo storitve, ki uporabljajo občutljive, osebne in druge podatke in informacije, ki jih država ne želi shranjevati izven svojega okolja. DRO je logična celota podporne infrastrukture ter strojne in računalniške programske opreme. Obsega npr. sisteme UPS, strežniške rezine, različne diskovne sisteme, dostopovne terminale, različne virtualizacijske platforme, operacijske sisteme, lastniško in odprtokodno programsko opremo, nadzorne sisteme, upravljavske sisteme, strojno in programsko definirane mrežne komponente itd. Temelj računalniškega oblaka DRO je virtualizacija strojnih virov, ki so razporejeni v tri logične skupine (podatkovne centre) na dveh lokacijah (Ljubljana, Maribor): PDC (LJ), SP3 (LJ) in NIC (MB). V DRO so pripravljene ali v pripravi storitve za zelo različna področja. Za notranje potrebe so bile izdelane infrastrukturne storitve IaaS (Infrastructure as a Service), delno tudi celotna računalniška okolja PaaS (Platform as a Service), slednja pa se skupaj s programsko opremo za končne uporabnike SaaS (Software as a Service) uvrščajo tudi v splošni del kataloga storitev. DRO tako ponuja npr. storitev centralne elektronske pošte, storitev hrambe elektronskih dokumentov, storitev centralnega varnostnega kopiranja, storitev univerzalne hrambe objektov (dokumentov, zadev, multimedijskih datotek), skupne gradnike (Varnostna shema, SI-CAS, SI-CES, Pladenj, IO-modul, Piwik, iskalnik, elektronski podpis, časovno žigosanje, elektronsko vročanje, spletno odložišče velikih datotek, storitveno vodilo), gostovanja informacijskih sistemov in spletnih predstavitvenih mest itn. vključno s storitvami s področja informacijske varnosti.

Available as: PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 26.10.2022 | 1551 views

Berlinska deklaracija predstavlja politično zavezo in vizijo ministrov držav članic EU, pristojnih za digitalizacijo javnega sektorja, o nadaljnjem sodelovanju pri digitalni preobrazbi in ukrepih, načrtovanih do konca leta 2024. Deklaracija opredeljuje javni sektor kot bistveni element za enotni evropski trg in gonilo novih in inovativnih tehnoloških rešitev za javne storitve in družbene izzive ter izpostavlja, da morajo javni organi na vseh ravneh z zgledom krepiti načela Evropske unije in biti usmerjeni k vrednotam pri načrtovanju digitalne prihodnosti. Berlinska deklaracija določa sedem ključnih načel s povezanimi usmeritvami ukrepov na nacionalni ravni in na ravni EU: - Veljavnost in spoštovanje temeljnih pravic in demokratičnih vrednot v digitalni sferi; - Družbena udeležba in digitalna vključenost za oblikovanje digitalnega sveta; - Opolnomočenje in digitalna pismenost, ki vsem državljanom omogoča sodelovanje v digitalni sferi; - Zaupanje in varnost v digitalnih vladnih interakcijah, ki vsem omogoča varno krmarjenje po digitalnem svetu, preverjanje pristnosti in digitalno prepoznavanje znotraj EU; - Digitalna suverenost in interoperabilnost, kot ključ pri zagotavljanju možnosti državljanov in javnih uprav, da v digitalnem svetu soodločajo in sodelujejo; - Sistemi, osredotočeni na človeka, in inovativne tehnologije v javnem sektorju , ki krepijo svojo pionirsko vlogo pri raziskavah varnega in zaupanja vrednega oblikovanja tehnologije; - Odporna in trajnostna digitalna družba, ki ohranja naravne temelje življenja v skladu z Zelenim dogovorom in uporablja digitalne tehnologije za povečanje trajnosti naših zdravstvenih sistemov.

Available as: PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 28.09.2022 | 517 views

Semantični analizator je odprtokodno orodje, ki za svoje delovanje uporablja tehnike umetne inteligence za obdelavo naravnega jezika. Z njim lahko analiziramo slovenska besedila (na primer zakonske dokumente), ugotavljamo, kateri pojmi so ključni za razumevanje vsebine in kateri od teh manjkajo v nekem besednjaku oziroma slovarju (npr. besednjaku temeljnih pojmov javne uprave). Prototip smo razvili v sodelovanju s Fakulteto za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani in je skupek gradnikov programskega sistema Orange. Semantični analizator pregleda vsa besedila in iz njih izlušči karakteristične pojme. Glede na to, kateri pojmi se hkrati pojavljajo v več besedilih, razkriva sorodnost med njimi ter po tem kriteriju določi skupine in mednje razvrsti besedila. Na podlagi karakterističnih pojmov posamezne grupe lahko dobimo hitri pregled obravnavanih vsebin v določeni zbirki. V grafičnem prikazu vidimo, v katero grupo sodi neko besedilo in tako najdemo besedila, ki govorijo o sorodnih vsebinah. Lahko pa iskano vsebino opišemo z naborom pojmov in najdemo besedila s temi pojmi, pa tudi s pojmi, ki jih nismo omenili, a so si blizu po vsebini (npr. sopomenke, podpomenke, nadpomenke). Karakteristični pojmi postanejo vezni člen med dokumenti, s čimer odkrivamo soodvisnosti in/ali vsebinske povezave med dokumenti v eni ali več različnih zbirkah besedil (na primer poiščemo najbolj relevantne zakone za izbrani predlog ukrepov iz zbirke predlogov ukrepov). Orodje omogoča tudi izbiro pojmov iz Centralnega besednjaka (https://nio.gov.si/nio/asset/centralni+besednjak), ki tako postanejo vezni člen med dokumenti v eni ali več različnih zbirkah besedil. Tako lahko na primer poiščemo tiste zakonske dokumente, ki se sklicujejo na nek vir podatkov iz besednjaka (register, evidenca, seznam). Pred pripravljene podatkovne zbirke besedil (zakoni, predlogi vladi itd.), ki jih že lahko uporabimo, analiziramo in medsebojno iščemo sorodne vsebine, so objavljene na naslednji povezavi: http://file.biolab.si/text-semantics/data/ Prototip z odprto izvorno kodo in gradivi se nahaja na naslednji povezavi: https://github.com/biolab/text-semantics V bodoče načrtujemo na osnovi že razvitega prototipa razvoj aplikacije, ki bo prosto spletno dostopna. Za vse dodatne informacije v zvezi z orodjem Semantični analizator se prosimo obrnite na e-naslov: miha.jesenko@gov.si.

Available as: PDF
Asset | Release: 1.0 | Last change date: 27.09.2022 | 1024 views

Nacionalni standardni klasifikacijski sistem za razvrščanje izobraževalnih aktivnosti in izidov (npr: programov izobraževanja in usposabljanja, nacionalnih poklicnih kvalifikacij, javno veljavne izobrazbe). KLASIUS sestavljata dve klasifikaciji: • KLASIUS-SRV (Klasifikacija vrst izobraževalnih aktivnosti/izidov) • KLASIUS-P (Klasifikacija področij izobraževalnih aktivnosti/izidov) • KLASIUS-SRV sestavljajo hierarhične klasifikacijske skupine izobraževalnih aktivnosti in izidov, oblikovane glede na segment, raven in vrsto izobraževanja; označene so z numeričnim kodnim zapisom in deskriptorjem (primer:14001 Srednje poklicno izobraževanje/srednja poklicna izobrazba). • KLASIUS-P sestavljajo hierarhične klasifikacijske skupine izobraževalnih aktivnosti in izidov, oblikovane glede na predmetno specifično vsebino izobraževanja; označene so z numeričnim kodnim zapisom in deskriptorjem (primer:7231 Zdravstvena nega) Pripomočki za uporabo KLASIUS-a: • Metodološka pojasnila z opisi klasifikacijskih kategorij, pretvorniki, e-iskalnik KLASIUS. • E-iskalnik KLASIUS – omogoča: • da se za doseženo izobrazbo osebe določi hkrati kodo po KLASIUS-SRV za vrsto izobrazbe ter kodo po KLASIUS-P za področje izobrazbe; • da se poizveduje, kateri programi izobraževanja oz. kateri nazivi izobrazbe ter strokovni in znanstveni naslovi so razvrščeni v posamezne kategorije – kode po KLASIUS-SRV in KLASIUS-P, in to na dva načina: • z iskanjem po ključnih besedah • z iskanjem po strukturi obeh klasifikacij Več na http.//www.stat.si/klasius/

Asset | Release: 0.1 | Last change date: 14.01.2022 | 539 views

V Sloveniji je pretvorba e-gradiva v formate, primerne za dolgoročno hrambo s predpisi določena kot obvezna (ZVDAGA, 11. člen in 28. člen ), kadar je treba e-gradivo hraniti več kot pet let (Hramba gradiva nad pet let se smatra kot dolgoročna hramba ). Zakonsko so določeni tudi kriteriji, ki jih morajo izpolnjevati formati, da so primerni za dolgoročno hrambo (Uredba o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva- UVDAG, 42. člen.), vendar so določene le splošne lastnosti tovrstnih formatov. Zato Arhiv Republike Slovenije (Arhiv RS) za posamezne tipe e-gradiva, skladno s Pravilnikom o enotnih tehnoloških zahtevah za zajem in hrambo gradiva v digitalni oblik (35. člen) objavlja na svoji spletni strani seznam najpogosteje uporabljenih formatov za posamezne vrste e-gradiva, ki so primerni za njegovo dolgoročno hrambo oz. jih Arhiv RS priporoča ali označuje kot sprejemljive. Za pretvarjanje e-gradiva iz enega formata v drugega potrebujemo posebno programsko opremo, ta je lahko vgrajena v samo aplikativno opremo (npr. urejevalniki besedil) ali pa je to ločena programska oprema – pretvornik (angl. converter). Ker pa se pri pretvorbah e-gradiva lahko izgubi del informacij tega gradiva, je treba pravilnost vsake pretvorbe preveriti s posebno programsko opremo – validatorjem. Slovenski predpisi posebej ne opredeljujejo, kateri pretvorniki oz. validatorji so primerni za uporabo, hkrati pa tudi vemo, da je danes na spletu dostopnih množica njih. Izbira ustreznih programskih orodij za pretvorbo in validacijo je izjemnega pomena, saj so na voljo lastniška, brezplačna ali odprtokodna orodja z različnimi funkcionalnostmi in cenovno dostopnostjo. Da bi bila odločitev, katere pretvornike oz. validatorje uporabiti v postopku pretvorbe, si je slovenska javna arhivska služba (SJAS) v okviru projekta vzpostavitve slovenskega javnega e-arhiva (Projekt e-ARH.si: ESS 2016 – 2020/2021) zadala nalogo, da bo to področje raziskala in na trgu ta programska orodja poiskala. Ključno izhodišče pri izvedbi zastavljene naloge je bilo določilo iz 10. člena ZVDAGA. V okviru projektne naloge KC2.5 smo poiskali, preizkusili in oblikovali nabor pretvornikov za različne vrste e-arhivskega gradiva ter validatorjev. Iskali smo jih za posamezne vrste e-gradiva, in sicer tekstovno, slikovno, avdiovizualno, podatkovne baze, e-pošto, spletne strani in prostorske podatke.

Available as: PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 29.12.2021 | 294 views