Login with password

Login with a certificate

Upravljanje z vsebino

Catalogue

Search within the site. The repositories of the NIO portal are used as catalogues. These catalogues contain information on datasets and data structure, their use, data administrator etc. The owner of the information is always the institution which created them, regardless if the institution is part of the private sector or a non-govermental organisation. The owner of all information within the public information system is the state.
IMPORTANT!
Since 9.12.2016, the "DATA" are being published on our NEW OPEN DATA PORTAL "OPSI": https://podatki.gov.si/data/search .

13 Results in catalogue

Sort by

ERAR - Aplikacija za prikaz porabe javnega denarja v Republiki Sloveniji

Aplikacija ERAR je spletna storitev, ki splošni javnosti, medijem, stroki in državnim organom omogoča vpogled v transakcije javnih institucij in družb v lasti države ter občin, ki se nanašajo na blago in storitve, plače, socialne prejemke, pokojnine, subvencije, štipendije itd. Javna osvetlitev toka denarja med javnim in zasebnim povečuje odgovornost nosilcev javnih funkcij za smotrno in učinkovito porabo javnih sredstev, omogoča argumentirano razpravo o sprejetih in načrtovanih investicijah ter zmanjšuje tveganja za slabo upravljanje, zlorabo oblasti, predvsem pa omejuje sistemsko korupcijo, nepošteno konkurenco in klientelizem. Komisija za preprečevanje korupcije s tem projektom odpira novo paradigmo transparentnosti delovanja države in omejevanje korupcijskih tveganj. Aplikacija Erar je nastala na podlagi znanja in izkušenj, ki jih je komisija pridobila z aplikacijo Supervizor, ki je predhodnik aplikacije Erar. Nova aplikacija zaradi bolj modularne strukture omogoča več svobode pri razširitvah in nadgradnjah.

Asset | Release: 0.1 | Last change date: 10.03.2020 | 737 views

Smernice za javno naročanje storitev čiščenja

Smernice temeljijo na izhodiščih, ki jih določa ZJN-3, njihov cilj pa je opredelitev potreb naročnika tako, da z merili izbere izvajalca, ki je cenovno primeren, njegovo delo pa kakovostno ter pri tem upošteva delovno in socialno zakonodajo. S tem smernice stremijo k socialno odgovornemu javnemu naročanju, ki temelji na upoštevanju socialnih vidikov pri javnem naročanju, s poudarkom na dostojnem delu. V smernicah so zajeta poglavja za izračun ocenjene vrednosti in izbire postopka javnega naročanja, tehnične specifikacije, pogoji za sodelovanje (usposobljenost gospodarskih subjektov), merila s poudarkom na socialnem javnem naročanju, pogodbena določila ter razlaga glede neobičajno nizke ponudbe. Smernice pragmatično pristopajo k reševanju omenjene problematike, zato vsebujejo nekaj uporabnih primerov, ki so naročnikom lahko v veliko pomoč pri dilemah in zasledovanju določb javnonaročniške zakonodaje. Z uporabo smernic se bo zagotovila konkurenca, kakovost, upoštevanje socialnih vidikov ter enakopravna obravnava ponudnikov in učinkovito izvajanje javnih naročil storitev čiščenja.

Available as: PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 08.03.2019 | 384 views

Smernice za javno naročanje informacijskih rešitev

Smernice predstavljajo priporočilo naročnikom informacijskih rešitev iz javnega sektorja in opredeljujejo priporočene pristope pri pripravi javnih naročil in obravnavajo različna področja naročanja v zvezi z razvojem in vzdrževanjem informacijskih sistemov. Obravnavajo celoten življenjski cikel razvoja informacijskih rešitev v javni upravi in dajejo naročnikom priporočila glede uporabe različnih vrst postopkov, ki jih predpisuje Zakon o javnem naročanju. Hkrati te smernice podpirajo nov izziv Slovenije: postati zelena referenčna država, z njimi pa želimo spodbujati konkurenco med ponudniki tako, da ti medsebojno tekmujejo v kakovosti ponujene rešitve in ceni. Smernice želijo naročnikom ponuditi pomoč v ključni fazi javnega naročila, pri ugotavljanju potreb, pripravi specifikacij, pogojev in meril ter izbiri postopka javnega naročila. Za boljše razumevanje ponujajo tudi primere dobrih praks.

Available as: PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 30.05.2017 | 472 views

Enotna zbirka ukrepov

Aplikacija Enotna zbirka ukrepov za boljše zakonodajno in poslovno okolje

Aplikacija "Enotna zbirka ukrepov za boljše zakonodajno in poslovno okolje« nudi uporabniku na enem mestu pregled vseh ukrepov in nadzor nad realizacijo ukrepov za boljše poslovno okolje. Poleg vsebinskih opisov so na voljo tudi grafični in tabelarični prikazi posameznih ukrepov. Tako lahko uporabnik pridobi dodatne informacije o odzivnosti posameznega ministrstva v zvezi z ukrepi s področja, ki ga ministrstvo pokriva. Nadvse uporaben je iskalnik, pa tudi funkcija, s katero si lahko uporabnik podatke, ki ga posebej zanimajo, združi v individualno poročilo. Enotni dokument predstavlja zaveze Vlade RS s konkretnimi opredelitvami ukrepov, predlogi rešitev, nosilci ter roki realizacije. Ukrepi so prvič poenoteni in izhajajo iz enajstih strateških dokumentov, ki so smiselno združeni po šestnajstih področjih, s katerimi se zasleduje cilj dviga konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Prav tako bo poenoteno poročanje za vse dokumente, pri čemer se bo Vladi RS posredovalo poročila o realizaciji enotnega dokumenta trikrat letno.

Asset | Release: 0.1 | Last change date: 30.09.2016 | 229 views

Enotni dokument za zagotovitev boljšega zakonodajnega in poslovnega okolja ter dvig konkurenčnosti

Enotni dokument predstavlja zaveze Vlade RS s konkretnimi opredelitvami ukrepov, predlogi rešitev, nosilci ter roki realizacije. Ukrepi so prvič poenoteni in izhajajo iz enajstih strateških dokumentov, ki so smiselno združeni po šestnajstih področjih, s katerimi se zasleduje cilj dviga konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Prav tako bo poenoteno poročanje za vse dokumente, pri čemer se bo Vladi RS posredovalo poročila o realizaciji enotnega dokumenta trikrat letno. Posamezni strateški dokumenti, ki so združeni v ENOTNI DOKUMENT: - Agenda 46+ (Gospodarska zbornica Slovenije), - Agenda Malega Gospodarstva (Gospodarska zbornica Slovenije), - Zahteve slovenske obrti (Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije), - Akcijski program za izvajanje Akta za mala podjetja (MGRT), - Ovire za Tuje neposredne investicije (MGRT), - Akcijski program za odpravo administrativnih ovir in zmanjšanje zakonodajnih bremen za 25 % (MNZ), - Pobude Trgovinske zbornice Slovenije, - Program ukrepov za spodbujanje gospodarstva – 2012 (MGRT) ter - Obvladovanje sive ekonomije v Republiki Sloveniji, - Kisik za gospodarstvo, - Nova pogodba med delom in kapitalom za izhod iz krize. Poudariti je potrebno, da se bo enotni dokument sproti dopolnjeval z novimi ukrepi kot posledica sprememb posameznih dokumentov, iz katerih ukrepi izhajajo ter na podlagi predlogov, oddanih preko portala STOP birokraciji.

Asset | Release: 0.1 | Last change date: 23.02.2016 | 211 views

STOP the Bureaucracy

Portal STOPbirokraciji.si

Namen portala je: • seznanitev uporabnikov z vsemi aktualnimi informacijami glede izvedbe programa in objavi dobrih praks (na nacionalni in EU ravni), • vpogled v aplikacijo, kjer so na enem mestu zajete vse informacije o administrativnih obremenitvah glede na posamezen predpis/resor/življenjski dogodek oziroma obveznost(zajetih preko 3.500 predpisov); • izpisu poročil o administrativnih bremenih na posameznem v programu izmerjenem predpisu (zakonu, uredbi, pravilniku), pri čemer je omogočeno izbiranje med različnimi izpisi glede posameznih obremenitev (npr.pridobitev gradbenega dovoljenja, vpis v šolo, ipd.); • posredovanju dodatnih predlogov poenostavitev s strani uporabnikov, in sicer z namenom doseganja največjega možnega učinka glede zasledovanja cilja zmanjšanja administrativnih bremen in poenostavitve postopkov v višini 25 %. Portal je namenjen vsem podjetnikom in državljanom, ki bodisi v poslovnem procesu ali v vsakdanjem življenju prihajajo v stik z upravnimi postopki, kjer se srečujejo z obveznostmi, ki jih morajo izpolnjevati, da zadostijo zahtevam zakonodaje. Poleg podjetnikov in državljanov je namenjen tudi pripravljavcem predpisov in drugim zaposlenim v državni upravi, ki se srečujejo z upravnimi postopki. S spletnim portalom smo zagotovili: • transparentnost (združitev vseh podatkov izvedenih analiz meritev na enem mestu), • možnost participacije uporabnikov pri sooblikovanju zakonodaje (možnost podajanja pobud/komentarjev/dodatnih predlogov za razbremenitev z omogočeno dvosmerno komunikacijo), • možnost spremljanja neto učinkov zakonodajnih sprememb (tako kvantitativno kot tudi vsebinsko, kar nas uvršča med vodilne v EU) • ažurnost informacij in • mednarodno primerljivost podatkov. RS se je v sklopu politike boljše zakonodaje spoprijela z aktivnim izvajanjem principov boljše priprave predpisov, in sicer se s sprejetjem programa »minus 25 %«, ki ga je Vlada RS sprejela in potrdila v letu 2009, v slovenski prostor vnaša nova miselnost priprave boljše zakonodaje, katerega del je tudi odprava administrativnih bremen in poenostavitev postopkov in posledično vzpostavljanje okolja in pogojev za učinkovito in uspešno upravo.  Boljša zakonodaja lahko: - Izboljša konkurenčnost podjetij / gospodarstva - Pospešuje odprtost trga - Izboljša življenjski standard - Poveča transparentnost  To v praksi pomeni: - Zmanjšanje stroškov podjetij - Ohrabritev poslovnega sektorja - Učinkovita zakonodajna ureditev - Boljša zakonodaja = boljše izpolnjevanje obveznosti Za potrebe izvajanja programa »minus 25 %« je MNZ vzpostavil spletni portal http://www.stopbirokraciji.si, in sicer: • spletno stran, • nacionalno podatkovno zbirko meritev administrativnih bremen v predpisih RS in • sistem za upravljanje s komentarji.

Asset | Release: 0.1 | Last change date: 12.03.2015 | 256 views

Analiza možnosti za uvedbo varnejših in uporabniku prijaznejših e-identitet

Upravljanje z elektronskimi identitetami postaja ključni element e-poslovanja, vendar pomanjkanje skupnih pristopov odpira mnogo vprašanj v zvezi z zasebnostjo in varnostjo. V Sloveniji se za potrebe avtentikacije uporabnika pri opravljanju elektronskih storitev in za elektronsko podpisovanje že od vzpostavitve zakonske podlage leta 2000 dalje uporabljajo kvalificirana digitalna potrdila. Kljub temu, da overitelji tovrstna potrdila izdajajo že več kot deset let, pa danes ugotavljamo, da je uporaba e-podpisa kot tudi samih kvalificiranih digitalnih potrdil relativno zahtevna in ne dovolj razširjena, da bi dejansko omogočala širšo uveljavitev e-poslovanja tako v poslovnem svetu kot tudi v javni upravi, uporaba naprav za varno tvorbo e-podpisa pa je še precej manj uveljavljena. Zaradi zgoraj naštetih dejstev in glede na trenutni trend v državah EU ter razvoj informacijskih tehnologij je potrebno državljanom in podjetjem omogočiti varne, enostavne in sodobne koncepte za elektronsko podpisovanje in izkazovanje identitete na elektronski način. Izvedena je bila podrobna analiza možnosti, ki so na voljo za dosego tega cilja, z namenom pripraviti pravna, organizacijska in tehnična izhodišča za vpeljavo e-identitet, ki bodo omogočale enolično identifikacijo imetnika pri uporabi e-storitev ter tvorjenje kvalificiranega elektronskega podpisa. Izvedena je bila podrobna analiza možnosti za vpeljavo e-identitet, ki bodo omogočale enolično identifikacijo imetnika pri uporabi e-storitev ter tvorjenje kvalificiranega elektronskega podpisa. Opredeljeni so bili naslednji temeljni cilji za prenovo sistema e-identitet: • enostavnost uporabe, • široka uporabnost, • zagotovljen visok nivo varnosti, • zagotovljeno varstvo osebnih podatkov, • enostavnost integracije, • poenoteno upravljanje, • sorazmerno hitra uvedba, • sprejemljivi stroški. Na podlagi teh osmih ciljev so bile možnosti razdeljene v tri različne sklope, ki so bili analizirani in ovrednoteni neodvisno drug od drugega: • Sklop 1: pravne možnosti e-identitet, • Sklop 2: modeli identifikatorjev, • Sklop 3: različne tehnične izvedbe e-identitet. Končni rezultati analize temeljijo na več podlagah, in sicer smo upoštevali: • rezultate vrednotenja posameznih variant odločitvenega modela, ki so jih ocenjevali različni deležniki v obliki fokusnih skupin (ponudniki e-storitev v javni upravi in zasebnem sektorju, predstavniki končnih uporabnikov iz javne uprave in državljani ter strokovnjaki medresorske delovne skupine), • mnenje predstavnikov potrošnikov, • mnenje predstavnikov ponudnikov e-storitev iz zasebnega sektorja, • zunanje pravno mnenje, • mnenje medresorske delovne skupine, • predlog nove uredbe v zvezi z e-podpisom, e-identifikacijo, e-avtentikacijo in sorodnimi storitvami na ravni EU, • najnovejše usmeritve v drugih državah in • izsledke izvajanja EU projekta STORK.

Available as: PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 02.03.2015 | 554 views

SPOCS - Vzpostavitev enotnih kontaktnih točk druge generacije za čezmejno opravljanje elektronskih storitev

SPOCS (angl. Simple Procedures Online for Cross-border Services, http://www.eu-spocs.eu/) je pilotni projekt velikih razsežnosti iz Okvirnega programa za konkurenčnosti in inovacije (CIP, angl. Competitiveness and Innovation Framework Programme, http://ec.europa.eu/cip/ict-psp/index_en.htm), ki bo pomagal državam članicam razviti drugo generacijo enotnih kontaktnih točk z vsemi funkcionalnostmi za čezmejno interoperabilnost, ki je nujna za opravljanje storitev v katerikoli drugi članici, kot to narekuje Direktiva o storitvah na notranjem trgu. SPOCS čezmejeno interoperabilnost rešuje na področjih sindikacija vsebine, e-dokumenti, interoperabilno e-vročanje in e-sef ter interoperabilni imenik e-storitev. V okviru skupine se pripravljajo skupna priporočila, ustrezne specifikacije in odprti moduli. SPOCS predlagane rešitve preizkuša na konkretnih poklicih. Slovenija skupaj z Litvo rešitve preizkuša na poklicu arhitekta. Pri tem sodeluje z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije. Na praktičnih primerih se bo izkazalo, kako implementirati tovrstne storitve in kakšne izzive in koristi lahko pričakujemo za celotno okolje EU. SPOCS je triletni projekt, ki se je pričel leta 2009. Ob začetku je bilo vanj vključenih 12 partnerjev, od tega 7 držav s predstavniki iz javne uprave. V širitvi tega projekta novembra 2010 se je priključilo 9 novih držav s predstavniki javne uprave, vključno z Ministrstvom za pravosodje in javno upravo (MPJU), in dve gospodarski združenji. Projekt se je podaljšal in se bo izvajal do konca leta 2012. Pomembna je navezava na druge projekte (npr. STORK, PEPPOL), saj se med drugim predvideva tudi uporaba določenih rešitev, ki so oziroma bodo razvite v njihovem okviru. Tako je za SPOCS pomembna povezava s projektom STORK, ki se ukvarja z iskanjem rešitve za čezmejno priznavanje e-identitet. MPJU je bilo aktivno vključeno v ta projekt in ima že vzpostavljeno ustrezno infrastrukturo tako za prepoznavanje tujih e-identitet kot tudi rešitev za čezmejno e-vročanje.

Available as: PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 02.03.2015 | 213 views

13 Results in catalogue

Sort by

ERAR - Aplikacija za prikaz porabe javnega denarja v Republiki Sloveniji

Aplikacija ERAR je spletna storitev, ki splošni javnosti, medijem, stroki in državnim organom omogoča vpogled v transakcije javnih institucij in družb v lasti države ter občin, ki se nanašajo na blago in storitve, plače, socialne prejemke, pokojnine, subvencije, štipendije itd. Javna osvetlitev toka denarja med javnim in zasebnim povečuje odgovornost nosilcev javnih funkcij za smotrno in učinkovito porabo javnih sredstev, omogoča argumentirano razpravo o sprejetih in načrtovanih investicijah ter zmanjšuje tveganja za slabo upravljanje, zlorabo oblasti, predvsem pa omejuje sistemsko korupcijo, nepošteno konkurenco in klientelizem. Komisija za preprečevanje korupcije s tem projektom odpira novo paradigmo transparentnosti delovanja države in omejevanje korupcijskih tveganj. Aplikacija Erar je nastala na podlagi znanja in izkušenj, ki jih je komisija pridobila z aplikacijo Supervizor, ki je predhodnik aplikacije Erar. Nova aplikacija zaradi bolj modularne strukture omogoča več svobode pri razširitvah in nadgradnjah.

Asset | Release: 0.1 | Last change date: 10.03.2020 | 737 views

Smernice za javno naročanje storitev čiščenja

Smernice temeljijo na izhodiščih, ki jih določa ZJN-3, njihov cilj pa je opredelitev potreb naročnika tako, da z merili izbere izvajalca, ki je cenovno primeren, njegovo delo pa kakovostno ter pri tem upošteva delovno in socialno zakonodajo. S tem smernice stremijo k socialno odgovornemu javnemu naročanju, ki temelji na upoštevanju socialnih vidikov pri javnem naročanju, s poudarkom na dostojnem delu. V smernicah so zajeta poglavja za izračun ocenjene vrednosti in izbire postopka javnega naročanja, tehnične specifikacije, pogoji za sodelovanje (usposobljenost gospodarskih subjektov), merila s poudarkom na socialnem javnem naročanju, pogodbena določila ter razlaga glede neobičajno nizke ponudbe. Smernice pragmatično pristopajo k reševanju omenjene problematike, zato vsebujejo nekaj uporabnih primerov, ki so naročnikom lahko v veliko pomoč pri dilemah in zasledovanju določb javnonaročniške zakonodaje. Z uporabo smernic se bo zagotovila konkurenca, kakovost, upoštevanje socialnih vidikov ter enakopravna obravnava ponudnikov in učinkovito izvajanje javnih naročil storitev čiščenja.

Available as: PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 08.03.2019 | 384 views

Smernice za javno naročanje informacijskih rešitev

Smernice predstavljajo priporočilo naročnikom informacijskih rešitev iz javnega sektorja in opredeljujejo priporočene pristope pri pripravi javnih naročil in obravnavajo različna področja naročanja v zvezi z razvojem in vzdrževanjem informacijskih sistemov. Obravnavajo celoten življenjski cikel razvoja informacijskih rešitev v javni upravi in dajejo naročnikom priporočila glede uporabe različnih vrst postopkov, ki jih predpisuje Zakon o javnem naročanju. Hkrati te smernice podpirajo nov izziv Slovenije: postati zelena referenčna država, z njimi pa želimo spodbujati konkurenco med ponudniki tako, da ti medsebojno tekmujejo v kakovosti ponujene rešitve in ceni. Smernice želijo naročnikom ponuditi pomoč v ključni fazi javnega naročila, pri ugotavljanju potreb, pripravi specifikacij, pogojev in meril ter izbiri postopka javnega naročila. Za boljše razumevanje ponujajo tudi primere dobrih praks.

Available as: PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 30.05.2017 | 472 views

Enotna zbirka ukrepov

Aplikacija Enotna zbirka ukrepov za boljše zakonodajno in poslovno okolje

Aplikacija "Enotna zbirka ukrepov za boljše zakonodajno in poslovno okolje« nudi uporabniku na enem mestu pregled vseh ukrepov in nadzor nad realizacijo ukrepov za boljše poslovno okolje. Poleg vsebinskih opisov so na voljo tudi grafični in tabelarični prikazi posameznih ukrepov. Tako lahko uporabnik pridobi dodatne informacije o odzivnosti posameznega ministrstva v zvezi z ukrepi s področja, ki ga ministrstvo pokriva. Nadvse uporaben je iskalnik, pa tudi funkcija, s katero si lahko uporabnik podatke, ki ga posebej zanimajo, združi v individualno poročilo. Enotni dokument predstavlja zaveze Vlade RS s konkretnimi opredelitvami ukrepov, predlogi rešitev, nosilci ter roki realizacije. Ukrepi so prvič poenoteni in izhajajo iz enajstih strateških dokumentov, ki so smiselno združeni po šestnajstih področjih, s katerimi se zasleduje cilj dviga konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Prav tako bo poenoteno poročanje za vse dokumente, pri čemer se bo Vladi RS posredovalo poročila o realizaciji enotnega dokumenta trikrat letno.

Asset | Release: 0.1 | Last change date: 30.09.2016 | 229 views

Enotni dokument za zagotovitev boljšega zakonodajnega in poslovnega okolja ter dvig konkurenčnosti

Enotni dokument predstavlja zaveze Vlade RS s konkretnimi opredelitvami ukrepov, predlogi rešitev, nosilci ter roki realizacije. Ukrepi so prvič poenoteni in izhajajo iz enajstih strateških dokumentov, ki so smiselno združeni po šestnajstih področjih, s katerimi se zasleduje cilj dviga konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Prav tako bo poenoteno poročanje za vse dokumente, pri čemer se bo Vladi RS posredovalo poročila o realizaciji enotnega dokumenta trikrat letno. Posamezni strateški dokumenti, ki so združeni v ENOTNI DOKUMENT: - Agenda 46+ (Gospodarska zbornica Slovenije), - Agenda Malega Gospodarstva (Gospodarska zbornica Slovenije), - Zahteve slovenske obrti (Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije), - Akcijski program za izvajanje Akta za mala podjetja (MGRT), - Ovire za Tuje neposredne investicije (MGRT), - Akcijski program za odpravo administrativnih ovir in zmanjšanje zakonodajnih bremen za 25 % (MNZ), - Pobude Trgovinske zbornice Slovenije, - Program ukrepov za spodbujanje gospodarstva – 2012 (MGRT) ter - Obvladovanje sive ekonomije v Republiki Sloveniji, - Kisik za gospodarstvo, - Nova pogodba med delom in kapitalom za izhod iz krize. Poudariti je potrebno, da se bo enotni dokument sproti dopolnjeval z novimi ukrepi kot posledica sprememb posameznih dokumentov, iz katerih ukrepi izhajajo ter na podlagi predlogov, oddanih preko portala STOP birokraciji.

Asset | Release: 0.1 | Last change date: 23.02.2016 | 211 views

STOP the Bureaucracy

Portal STOPbirokraciji.si

Namen portala je: • seznanitev uporabnikov z vsemi aktualnimi informacijami glede izvedbe programa in objavi dobrih praks (na nacionalni in EU ravni), • vpogled v aplikacijo, kjer so na enem mestu zajete vse informacije o administrativnih obremenitvah glede na posamezen predpis/resor/življenjski dogodek oziroma obveznost(zajetih preko 3.500 predpisov); • izpisu poročil o administrativnih bremenih na posameznem v programu izmerjenem predpisu (zakonu, uredbi, pravilniku), pri čemer je omogočeno izbiranje med različnimi izpisi glede posameznih obremenitev (npr.pridobitev gradbenega dovoljenja, vpis v šolo, ipd.); • posredovanju dodatnih predlogov poenostavitev s strani uporabnikov, in sicer z namenom doseganja največjega možnega učinka glede zasledovanja cilja zmanjšanja administrativnih bremen in poenostavitve postopkov v višini 25 %. Portal je namenjen vsem podjetnikom in državljanom, ki bodisi v poslovnem procesu ali v vsakdanjem življenju prihajajo v stik z upravnimi postopki, kjer se srečujejo z obveznostmi, ki jih morajo izpolnjevati, da zadostijo zahtevam zakonodaje. Poleg podjetnikov in državljanov je namenjen tudi pripravljavcem predpisov in drugim zaposlenim v državni upravi, ki se srečujejo z upravnimi postopki. S spletnim portalom smo zagotovili: • transparentnost (združitev vseh podatkov izvedenih analiz meritev na enem mestu), • možnost participacije uporabnikov pri sooblikovanju zakonodaje (možnost podajanja pobud/komentarjev/dodatnih predlogov za razbremenitev z omogočeno dvosmerno komunikacijo), • možnost spremljanja neto učinkov zakonodajnih sprememb (tako kvantitativno kot tudi vsebinsko, kar nas uvršča med vodilne v EU) • ažurnost informacij in • mednarodno primerljivost podatkov. RS se je v sklopu politike boljše zakonodaje spoprijela z aktivnim izvajanjem principov boljše priprave predpisov, in sicer se s sprejetjem programa »minus 25 %«, ki ga je Vlada RS sprejela in potrdila v letu 2009, v slovenski prostor vnaša nova miselnost priprave boljše zakonodaje, katerega del je tudi odprava administrativnih bremen in poenostavitev postopkov in posledično vzpostavljanje okolja in pogojev za učinkovito in uspešno upravo.  Boljša zakonodaja lahko: - Izboljša konkurenčnost podjetij / gospodarstva - Pospešuje odprtost trga - Izboljša življenjski standard - Poveča transparentnost  To v praksi pomeni: - Zmanjšanje stroškov podjetij - Ohrabritev poslovnega sektorja - Učinkovita zakonodajna ureditev - Boljša zakonodaja = boljše izpolnjevanje obveznosti Za potrebe izvajanja programa »minus 25 %« je MNZ vzpostavil spletni portal http://www.stopbirokraciji.si, in sicer: • spletno stran, • nacionalno podatkovno zbirko meritev administrativnih bremen v predpisih RS in • sistem za upravljanje s komentarji.

Asset | Release: 0.1 | Last change date: 12.03.2015 | 256 views

Analiza možnosti za uvedbo varnejših in uporabniku prijaznejših e-identitet

Upravljanje z elektronskimi identitetami postaja ključni element e-poslovanja, vendar pomanjkanje skupnih pristopov odpira mnogo vprašanj v zvezi z zasebnostjo in varnostjo. V Sloveniji se za potrebe avtentikacije uporabnika pri opravljanju elektronskih storitev in za elektronsko podpisovanje že od vzpostavitve zakonske podlage leta 2000 dalje uporabljajo kvalificirana digitalna potrdila. Kljub temu, da overitelji tovrstna potrdila izdajajo že več kot deset let, pa danes ugotavljamo, da je uporaba e-podpisa kot tudi samih kvalificiranih digitalnih potrdil relativno zahtevna in ne dovolj razširjena, da bi dejansko omogočala širšo uveljavitev e-poslovanja tako v poslovnem svetu kot tudi v javni upravi, uporaba naprav za varno tvorbo e-podpisa pa je še precej manj uveljavljena. Zaradi zgoraj naštetih dejstev in glede na trenutni trend v državah EU ter razvoj informacijskih tehnologij je potrebno državljanom in podjetjem omogočiti varne, enostavne in sodobne koncepte za elektronsko podpisovanje in izkazovanje identitete na elektronski način. Izvedena je bila podrobna analiza možnosti, ki so na voljo za dosego tega cilja, z namenom pripraviti pravna, organizacijska in tehnična izhodišča za vpeljavo e-identitet, ki bodo omogočale enolično identifikacijo imetnika pri uporabi e-storitev ter tvorjenje kvalificiranega elektronskega podpisa. Izvedena je bila podrobna analiza možnosti za vpeljavo e-identitet, ki bodo omogočale enolično identifikacijo imetnika pri uporabi e-storitev ter tvorjenje kvalificiranega elektronskega podpisa. Opredeljeni so bili naslednji temeljni cilji za prenovo sistema e-identitet: • enostavnost uporabe, • široka uporabnost, • zagotovljen visok nivo varnosti, • zagotovljeno varstvo osebnih podatkov, • enostavnost integracije, • poenoteno upravljanje, • sorazmerno hitra uvedba, • sprejemljivi stroški. Na podlagi teh osmih ciljev so bile možnosti razdeljene v tri različne sklope, ki so bili analizirani in ovrednoteni neodvisno drug od drugega: • Sklop 1: pravne možnosti e-identitet, • Sklop 2: modeli identifikatorjev, • Sklop 3: različne tehnične izvedbe e-identitet. Končni rezultati analize temeljijo na več podlagah, in sicer smo upoštevali: • rezultate vrednotenja posameznih variant odločitvenega modela, ki so jih ocenjevali različni deležniki v obliki fokusnih skupin (ponudniki e-storitev v javni upravi in zasebnem sektorju, predstavniki končnih uporabnikov iz javne uprave in državljani ter strokovnjaki medresorske delovne skupine), • mnenje predstavnikov potrošnikov, • mnenje predstavnikov ponudnikov e-storitev iz zasebnega sektorja, • zunanje pravno mnenje, • mnenje medresorske delovne skupine, • predlog nove uredbe v zvezi z e-podpisom, e-identifikacijo, e-avtentikacijo in sorodnimi storitvami na ravni EU, • najnovejše usmeritve v drugih državah in • izsledke izvajanja EU projekta STORK.

Available as: PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 02.03.2015 | 554 views

SPOCS - Vzpostavitev enotnih kontaktnih točk druge generacije za čezmejno opravljanje elektronskih storitev

SPOCS (angl. Simple Procedures Online for Cross-border Services, http://www.eu-spocs.eu/) je pilotni projekt velikih razsežnosti iz Okvirnega programa za konkurenčnosti in inovacije (CIP, angl. Competitiveness and Innovation Framework Programme, http://ec.europa.eu/cip/ict-psp/index_en.htm), ki bo pomagal državam članicam razviti drugo generacijo enotnih kontaktnih točk z vsemi funkcionalnostmi za čezmejno interoperabilnost, ki je nujna za opravljanje storitev v katerikoli drugi članici, kot to narekuje Direktiva o storitvah na notranjem trgu. SPOCS čezmejeno interoperabilnost rešuje na področjih sindikacija vsebine, e-dokumenti, interoperabilno e-vročanje in e-sef ter interoperabilni imenik e-storitev. V okviru skupine se pripravljajo skupna priporočila, ustrezne specifikacije in odprti moduli. SPOCS predlagane rešitve preizkuša na konkretnih poklicih. Slovenija skupaj z Litvo rešitve preizkuša na poklicu arhitekta. Pri tem sodeluje z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije. Na praktičnih primerih se bo izkazalo, kako implementirati tovrstne storitve in kakšne izzive in koristi lahko pričakujemo za celotno okolje EU. SPOCS je triletni projekt, ki se je pričel leta 2009. Ob začetku je bilo vanj vključenih 12 partnerjev, od tega 7 držav s predstavniki iz javne uprave. V širitvi tega projekta novembra 2010 se je priključilo 9 novih držav s predstavniki javne uprave, vključno z Ministrstvom za pravosodje in javno upravo (MPJU), in dve gospodarski združenji. Projekt se je podaljšal in se bo izvajal do konca leta 2012. Pomembna je navezava na druge projekte (npr. STORK, PEPPOL), saj se med drugim predvideva tudi uporaba določenih rešitev, ki so oziroma bodo razvite v njihovem okviru. Tako je za SPOCS pomembna povezava s projektom STORK, ki se ukvarja z iskanjem rešitve za čezmejno priznavanje e-identitet. MPJU je bilo aktivno vključeno v ta projekt in ima že vzpostavljeno ustrezno infrastrukturo tako za prepoznavanje tujih e-identitet kot tudi rešitev za čezmejno e-vročanje.

Available as: PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 02.03.2015 | 213 views

Mail: nio.mju@gov.si

Catalogue
Mission and objectives
NIO Policy
Documentation
Useful links
Glossary
News

Contact

Tel: 080 20 02

Email: ekc@gov.si

Subscribe if you wish to receive news or recommendation notifications. You need to sign in first.

Colophon | Terms of use | About cookies | Copyright 2013 - Ministry of Public Administration

Designed by XLAB