Login with password

Login with a certificate

Upravljanje z vsebino

Catalogue

Search within the site. The repositories of the NIO portal are used as catalogues. These catalogues contain information on datasets and data structure, their use, data administrator etc. The owner of the information is always the institution which created them, regardless if the institution is part of the private sector or a non-govermental organisation. The owner of all information within the public information system is the state.
IMPORTANT!
Since 9.12.2016, the "DATA" are being published on our NEW OPEN DATA PORTAL "OPSI": https://podatki.gov.si/data/search .

9 Results in catalogue

Sort by

Zakon o informacijski varnosti (ZInfV)

Zakon o informacijski varnosti (ZInfV) ureja področje informacijske varnosti in ukrepe za doseganje visoke ravni varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Republiki Sloveniji, ki so bistvenega pomena za nemoteno delovanje države v vseh varnostnih razmerah ter zagotavljajo bistvene storitve za ohranitev ključnih družbenih in gospodarskih dejavnosti v Republiki Sloveniji. Določa minimalne varnostne zahteve in zahteve za priglasitev incidentov za zavezance tega zakona. Prav tako ureja pristojnosti, naloge, organizacijo in delovanje pristojnega nacionalnega organa za informacijsko varnost, enotne kontaktne točke za informacijsko varnost, nacionalne skupine za obravnavo incidentov s področja varnosti elektronskih omrežij in informacij in skupine za obravnavo incidentov s področja varnosti elektronskih omrežij in informacij organov državne uprave na področju zagotavljanja informacijske varnosti.

Asset | Release: 0.1 | Last change date: 11.01.2024 | 736 views

Načrt razvoja gigabitne infrastrukture do leta 2030

Načrt razvoja gigabitne infrastrukture do leta 2030 predstavlja strateški načrt Republike Slovenije za vzpostavitev – delno pa tudi za spodbujanje uporabe – infrastrukture, ki bo omogočala gigabitno povezljivost vseh slovenskih gospodinjstev oziroma domov ali stanovanj, podjetij in glavnih spodbujevalcev družbeno-gospodarskega razvoja, obenem pa tudi neprekinjeno pokritost z omrežjem 5G vseh mestnih in drugih naseljenih območij ter glavnih prizemnih prometnih poti. Načrt je v celoti usklajen s temeljnimi digitalnimi cilji Evropske unije na področju povezljivosti, pri čemer v njem niso obravnavani tisti digitalni cilji na področju digitalne infrastrukture, ki bodo predmet drugih strateških dokumentov in javnih politik. Načrt vključuje cilje in potrebne ukrepe na področju razvoja gigabitne infrastrukture, da se Slovenija do leta 2030 uvrsti med digitalno najnaprednejše države in da se zagotovi gigabitna povezljivost za vsa gospodinjstva na podeželju in v mestih ter pokritost z omrežjem 5G za vsa naseljena območja. V načrtu je med ključnimi vmesnimi cilji, ki morajo biti izpolnjeni do leta 2025, predvidena zagotovitev dostopa do interneta s hitrostjo najmanj 100 Mb/s za vsa slovenska gospodinjstva, ki se lahko nadgradi v gigabitno hitrost. Načrt je podlaga za usmerjanje finančnih sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost ter finančnih sredstev kohezijske politike v obdobju 2021–2027 in drugih javnih sredstev na tem področju. S tega vidika se izpolnjuje predhodni pogoj za izvajanje ukrepov gradnje širokopasovne infrastrukture na belih lisah in za spodbujanje povezljivosti z uporabo najustreznejših tehnologij. Vlada Republike Slovenije je 25. avgusta 2022 sprejela Načrt razvoja gigabitne infrastrukture do leta 2030. Z dodatkom k načrtu so podrobneje opredeljeni ključni kazalniki uspešnosti pri doseganju strateških ciljev Republike Slovenije na področju razvoja gigabitne infrastrukture do leta 2025, kot so opredeljeni v 4. poglavju načrta.

Available as: DOCX
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 01.09.2023 | 341 views

Akcijski načrt Strategije digitalnih javnih storitev 2030

Prvi akcijski načrt Strategije digitalnih javnih storitev 2030 je Vlada Republike Slovenije potrdila 30.8.2023 in ga sestavlja 109 konkretnih ukrepov od 26 vsebinsko pristojnih institucij. Gre za ukrepe, ki bodo v prihodnjih 2-3 letih najbolj prispevali k digitalizaciji javnih storitev v Sloveniji ter bodo imeli največji vpliv na digitalno preobrazbo javnega sektorja in družbe ter širši ekosistem s tem povezanih deležnikov. Še posebej so pomembni ukrepi, ki naslavljajo javne storitve, ki so v strategiji izpostavljene kot "ključne" ter so skladne tudi z EU Digitalnim kompasom in EU programom politike Pot v digitalno desetletje do leta 2030. Za spremljanje in koordinacijo izvajanja strategije ter pripadajočega akcijskega načrta je odgovorno Ministrstvo za digitalno preobrazbo, vsebinsko pristojne institucije pa so odgovorne za redno letno poročanje in izvedbo ukrepov. Akcijski načrt bomo posodabljali vsaki dve leti.

Available as: PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 30.08.2023 | 643 views

Berlinska deklaracija o digitalni družbi

Berlinska deklaracija predstavlja politično zavezo in vizijo ministrov držav članic EU, pristojnih za digitalizacijo javnega sektorja, o nadaljnjem sodelovanju pri digitalni preobrazbi in ukrepih, načrtovanih do konca leta 2024. Deklaracija opredeljuje javni sektor kot bistveni element za enotni evropski trg in gonilo novih in inovativnih tehnoloških rešitev za javne storitve in družbene izzive ter izpostavlja, da morajo javni organi na vseh ravneh z zgledom krepiti načela Evropske unije in biti usmerjeni k vrednotam pri načrtovanju digitalne prihodnosti. Berlinska deklaracija določa sedem ključnih načel s povezanimi usmeritvami ukrepov na nacionalni ravni in na ravni EU: - Veljavnost in spoštovanje temeljnih pravic in demokratičnih vrednot v digitalni sferi; - Družbena udeležba in digitalna vključenost za oblikovanje digitalnega sveta; - Opolnomočenje in digitalna pismenost, ki vsem državljanom omogoča sodelovanje v digitalni sferi; - Zaupanje in varnost v digitalnih vladnih interakcijah, ki vsem omogoča varno krmarjenje po digitalnem svetu, preverjanje pristnosti in digitalno prepoznavanje znotraj EU; - Digitalna suverenost in interoperabilnost, kot ključ pri zagotavljanju možnosti državljanov in javnih uprav, da v digitalnem svetu soodločajo in sodelujejo; - Sistemi, osredotočeni na človeka, in inovativne tehnologije v javnem sektorju , ki krepijo svojo pionirsko vlogo pri raziskavah varnega in zaupanja vrednega oblikovanja tehnologije; - Odporna in trajnostna digitalna družba, ki ohranja naravne temelje življenja v skladu z Zelenim dogovorom in uporablja digitalne tehnologije za povečanje trajnosti naših zdravstvenih sistemov.

Available as: PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 28.09.2022 | 522 views

Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij (ZDSMA)

Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij (ZDSMA) ureja ukrepe za zagotovitev dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij zavezancev po tem zakonu za vse uporabnike, zlasti za uporabnike z različnimi oblikami oviranosti. Za prilagoditev spletišč, objavljenih pred 23. septembrom 2018, se zakon začne uporabljati 23. septembra 2020, za druga spletišča 23. septembra 2019, za mobilne aplikacije 23. junija 2021 in za vsebino na ekstranetu in intranetu, ki je bila objavljena pred 23. septembrom 2019, zakon določa, da se začne uporabljati po bistveni prenovi teh spletišč.

Asset | Release: 0.1 | Last change date: 15.10.2021 | 735 views

Enotna zbirka ukrepov

Aplikacija Enotna zbirka ukrepov za boljše zakonodajno in poslovno okolje

Aplikacija "Enotna zbirka ukrepov za boljše zakonodajno in poslovno okolje« nudi uporabniku na enem mestu pregled vseh ukrepov in nadzor nad realizacijo ukrepov za boljše poslovno okolje. Poleg vsebinskih opisov so na voljo tudi grafični in tabelarični prikazi posameznih ukrepov. Tako lahko uporabnik pridobi dodatne informacije o odzivnosti posameznega ministrstva v zvezi z ukrepi s področja, ki ga ministrstvo pokriva. Nadvse uporaben je iskalnik, pa tudi funkcija, s katero si lahko uporabnik podatke, ki ga posebej zanimajo, združi v individualno poročilo. Enotni dokument predstavlja zaveze Vlade RS s konkretnimi opredelitvami ukrepov, predlogi rešitev, nosilci ter roki realizacije. Ukrepi so prvič poenoteni in izhajajo iz enajstih strateških dokumentov, ki so smiselno združeni po šestnajstih področjih, s katerimi se zasleduje cilj dviga konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Prav tako bo poenoteno poročanje za vse dokumente, pri čemer se bo Vladi RS posredovalo poročila o realizaciji enotnega dokumenta trikrat letno.

Asset | Release: 0.1 | Last change date: 30.09.2016 | 281 views

Enotni dokument za zagotovitev boljšega zakonodajnega in poslovnega okolja ter dvig konkurenčnosti

Enotni dokument predstavlja zaveze Vlade RS s konkretnimi opredelitvami ukrepov, predlogi rešitev, nosilci ter roki realizacije. Ukrepi so prvič poenoteni in izhajajo iz enajstih strateških dokumentov, ki so smiselno združeni po šestnajstih področjih, s katerimi se zasleduje cilj dviga konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Prav tako bo poenoteno poročanje za vse dokumente, pri čemer se bo Vladi RS posredovalo poročila o realizaciji enotnega dokumenta trikrat letno. Posamezni strateški dokumenti, ki so združeni v ENOTNI DOKUMENT: - Agenda 46+ (Gospodarska zbornica Slovenije), - Agenda Malega Gospodarstva (Gospodarska zbornica Slovenije), - Zahteve slovenske obrti (Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije), - Akcijski program za izvajanje Akta za mala podjetja (MGRT), - Ovire za Tuje neposredne investicije (MGRT), - Akcijski program za odpravo administrativnih ovir in zmanjšanje zakonodajnih bremen za 25 % (MNZ), - Pobude Trgovinske zbornice Slovenije, - Program ukrepov za spodbujanje gospodarstva – 2012 (MGRT) ter - Obvladovanje sive ekonomije v Republiki Sloveniji, - Kisik za gospodarstvo, - Nova pogodba med delom in kapitalom za izhod iz krize. Poudariti je potrebno, da se bo enotni dokument sproti dopolnjeval z novimi ukrepi kot posledica sprememb posameznih dokumentov, iz katerih ukrepi izhajajo ter na podlagi predlogov, oddanih preko portala STOP birokraciji.

Asset | Release: 0.1 | Last change date: 23.02.2016 | 252 views

Smernice o presoji vplivov na zasebnost pri uvajanju novih policijskih pooblastil

Namen smernic je organom odkrivanja in pregona kaznivih dejanj ponuditi orodje, s katerim lahko pred uvajanjem novih pooblastil, zlasti glede uporabe tehničnih sredstev, izdelajo presojo vplivov na zasebnost in tako opravičijo nujnost, primernost in učinkovitost ter sorazmernost novih pooblastil, omogočijo javni diskurz o novih pooblastilih ter pravočasno predvidijo tveganja in varovalke za neupravičene posege v človekove pravice.

Asset | Release: 0.1 | Last change date: 14.07.2015 | 341 views

9 Results in catalogue

Sort by

Zakon o informacijski varnosti (ZInfV)

Zakon o informacijski varnosti (ZInfV) ureja področje informacijske varnosti in ukrepe za doseganje visoke ravni varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Republiki Sloveniji, ki so bistvenega pomena za nemoteno delovanje države v vseh varnostnih razmerah ter zagotavljajo bistvene storitve za ohranitev ključnih družbenih in gospodarskih dejavnosti v Republiki Sloveniji. Določa minimalne varnostne zahteve in zahteve za priglasitev incidentov za zavezance tega zakona. Prav tako ureja pristojnosti, naloge, organizacijo in delovanje pristojnega nacionalnega organa za informacijsko varnost, enotne kontaktne točke za informacijsko varnost, nacionalne skupine za obravnavo incidentov s področja varnosti elektronskih omrežij in informacij in skupine za obravnavo incidentov s področja varnosti elektronskih omrežij in informacij organov državne uprave na področju zagotavljanja informacijske varnosti.

Asset | Release: 0.1 | Last change date: 11.01.2024 | 736 views

Načrt razvoja gigabitne infrastrukture do leta 2030

Načrt razvoja gigabitne infrastrukture do leta 2030 predstavlja strateški načrt Republike Slovenije za vzpostavitev – delno pa tudi za spodbujanje uporabe – infrastrukture, ki bo omogočala gigabitno povezljivost vseh slovenskih gospodinjstev oziroma domov ali stanovanj, podjetij in glavnih spodbujevalcev družbeno-gospodarskega razvoja, obenem pa tudi neprekinjeno pokritost z omrežjem 5G vseh mestnih in drugih naseljenih območij ter glavnih prizemnih prometnih poti. Načrt je v celoti usklajen s temeljnimi digitalnimi cilji Evropske unije na področju povezljivosti, pri čemer v njem niso obravnavani tisti digitalni cilji na področju digitalne infrastrukture, ki bodo predmet drugih strateških dokumentov in javnih politik. Načrt vključuje cilje in potrebne ukrepe na področju razvoja gigabitne infrastrukture, da se Slovenija do leta 2030 uvrsti med digitalno najnaprednejše države in da se zagotovi gigabitna povezljivost za vsa gospodinjstva na podeželju in v mestih ter pokritost z omrežjem 5G za vsa naseljena območja. V načrtu je med ključnimi vmesnimi cilji, ki morajo biti izpolnjeni do leta 2025, predvidena zagotovitev dostopa do interneta s hitrostjo najmanj 100 Mb/s za vsa slovenska gospodinjstva, ki se lahko nadgradi v gigabitno hitrost. Načrt je podlaga za usmerjanje finančnih sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost ter finančnih sredstev kohezijske politike v obdobju 2021–2027 in drugih javnih sredstev na tem področju. S tega vidika se izpolnjuje predhodni pogoj za izvajanje ukrepov gradnje širokopasovne infrastrukture na belih lisah in za spodbujanje povezljivosti z uporabo najustreznejših tehnologij. Vlada Republike Slovenije je 25. avgusta 2022 sprejela Načrt razvoja gigabitne infrastrukture do leta 2030. Z dodatkom k načrtu so podrobneje opredeljeni ključni kazalniki uspešnosti pri doseganju strateških ciljev Republike Slovenije na področju razvoja gigabitne infrastrukture do leta 2025, kot so opredeljeni v 4. poglavju načrta.

Available as: DOCX
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 01.09.2023 | 341 views

Akcijski načrt Strategije digitalnih javnih storitev 2030

Prvi akcijski načrt Strategije digitalnih javnih storitev 2030 je Vlada Republike Slovenije potrdila 30.8.2023 in ga sestavlja 109 konkretnih ukrepov od 26 vsebinsko pristojnih institucij. Gre za ukrepe, ki bodo v prihodnjih 2-3 letih najbolj prispevali k digitalizaciji javnih storitev v Sloveniji ter bodo imeli največji vpliv na digitalno preobrazbo javnega sektorja in družbe ter širši ekosistem s tem povezanih deležnikov. Še posebej so pomembni ukrepi, ki naslavljajo javne storitve, ki so v strategiji izpostavljene kot "ključne" ter so skladne tudi z EU Digitalnim kompasom in EU programom politike Pot v digitalno desetletje do leta 2030. Za spremljanje in koordinacijo izvajanja strategije ter pripadajočega akcijskega načrta je odgovorno Ministrstvo za digitalno preobrazbo, vsebinsko pristojne institucije pa so odgovorne za redno letno poročanje in izvedbo ukrepov. Akcijski načrt bomo posodabljali vsaki dve leti.

Available as: PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 30.08.2023 | 643 views

Berlinska deklaracija o digitalni družbi

Berlinska deklaracija predstavlja politično zavezo in vizijo ministrov držav članic EU, pristojnih za digitalizacijo javnega sektorja, o nadaljnjem sodelovanju pri digitalni preobrazbi in ukrepih, načrtovanih do konca leta 2024. Deklaracija opredeljuje javni sektor kot bistveni element za enotni evropski trg in gonilo novih in inovativnih tehnoloških rešitev za javne storitve in družbene izzive ter izpostavlja, da morajo javni organi na vseh ravneh z zgledom krepiti načela Evropske unije in biti usmerjeni k vrednotam pri načrtovanju digitalne prihodnosti. Berlinska deklaracija določa sedem ključnih načel s povezanimi usmeritvami ukrepov na nacionalni ravni in na ravni EU: - Veljavnost in spoštovanje temeljnih pravic in demokratičnih vrednot v digitalni sferi; - Družbena udeležba in digitalna vključenost za oblikovanje digitalnega sveta; - Opolnomočenje in digitalna pismenost, ki vsem državljanom omogoča sodelovanje v digitalni sferi; - Zaupanje in varnost v digitalnih vladnih interakcijah, ki vsem omogoča varno krmarjenje po digitalnem svetu, preverjanje pristnosti in digitalno prepoznavanje znotraj EU; - Digitalna suverenost in interoperabilnost, kot ključ pri zagotavljanju možnosti državljanov in javnih uprav, da v digitalnem svetu soodločajo in sodelujejo; - Sistemi, osredotočeni na človeka, in inovativne tehnologije v javnem sektorju , ki krepijo svojo pionirsko vlogo pri raziskavah varnega in zaupanja vrednega oblikovanja tehnologije; - Odporna in trajnostna digitalna družba, ki ohranja naravne temelje življenja v skladu z Zelenim dogovorom in uporablja digitalne tehnologije za povečanje trajnosti naših zdravstvenih sistemov.

Available as: PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 28.09.2022 | 522 views

Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij (ZDSMA)

Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij (ZDSMA) ureja ukrepe za zagotovitev dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij zavezancev po tem zakonu za vse uporabnike, zlasti za uporabnike z različnimi oblikami oviranosti. Za prilagoditev spletišč, objavljenih pred 23. septembrom 2018, se zakon začne uporabljati 23. septembra 2020, za druga spletišča 23. septembra 2019, za mobilne aplikacije 23. junija 2021 in za vsebino na ekstranetu in intranetu, ki je bila objavljena pred 23. septembrom 2019, zakon določa, da se začne uporabljati po bistveni prenovi teh spletišč.

Asset | Release: 0.1 | Last change date: 15.10.2021 | 735 views

Enotna zbirka ukrepov

Aplikacija Enotna zbirka ukrepov za boljše zakonodajno in poslovno okolje

Aplikacija "Enotna zbirka ukrepov za boljše zakonodajno in poslovno okolje« nudi uporabniku na enem mestu pregled vseh ukrepov in nadzor nad realizacijo ukrepov za boljše poslovno okolje. Poleg vsebinskih opisov so na voljo tudi grafični in tabelarični prikazi posameznih ukrepov. Tako lahko uporabnik pridobi dodatne informacije o odzivnosti posameznega ministrstva v zvezi z ukrepi s področja, ki ga ministrstvo pokriva. Nadvse uporaben je iskalnik, pa tudi funkcija, s katero si lahko uporabnik podatke, ki ga posebej zanimajo, združi v individualno poročilo. Enotni dokument predstavlja zaveze Vlade RS s konkretnimi opredelitvami ukrepov, predlogi rešitev, nosilci ter roki realizacije. Ukrepi so prvič poenoteni in izhajajo iz enajstih strateških dokumentov, ki so smiselno združeni po šestnajstih področjih, s katerimi se zasleduje cilj dviga konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Prav tako bo poenoteno poročanje za vse dokumente, pri čemer se bo Vladi RS posredovalo poročila o realizaciji enotnega dokumenta trikrat letno.

Asset | Release: 0.1 | Last change date: 30.09.2016 | 281 views

Enotni dokument za zagotovitev boljšega zakonodajnega in poslovnega okolja ter dvig konkurenčnosti

Enotni dokument predstavlja zaveze Vlade RS s konkretnimi opredelitvami ukrepov, predlogi rešitev, nosilci ter roki realizacije. Ukrepi so prvič poenoteni in izhajajo iz enajstih strateških dokumentov, ki so smiselno združeni po šestnajstih področjih, s katerimi se zasleduje cilj dviga konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Prav tako bo poenoteno poročanje za vse dokumente, pri čemer se bo Vladi RS posredovalo poročila o realizaciji enotnega dokumenta trikrat letno. Posamezni strateški dokumenti, ki so združeni v ENOTNI DOKUMENT: - Agenda 46+ (Gospodarska zbornica Slovenije), - Agenda Malega Gospodarstva (Gospodarska zbornica Slovenije), - Zahteve slovenske obrti (Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije), - Akcijski program za izvajanje Akta za mala podjetja (MGRT), - Ovire za Tuje neposredne investicije (MGRT), - Akcijski program za odpravo administrativnih ovir in zmanjšanje zakonodajnih bremen za 25 % (MNZ), - Pobude Trgovinske zbornice Slovenije, - Program ukrepov za spodbujanje gospodarstva – 2012 (MGRT) ter - Obvladovanje sive ekonomije v Republiki Sloveniji, - Kisik za gospodarstvo, - Nova pogodba med delom in kapitalom za izhod iz krize. Poudariti je potrebno, da se bo enotni dokument sproti dopolnjeval z novimi ukrepi kot posledica sprememb posameznih dokumentov, iz katerih ukrepi izhajajo ter na podlagi predlogov, oddanih preko portala STOP birokraciji.

Asset | Release: 0.1 | Last change date: 23.02.2016 | 252 views

Smernice o presoji vplivov na zasebnost pri uvajanju novih policijskih pooblastil

Namen smernic je organom odkrivanja in pregona kaznivih dejanj ponuditi orodje, s katerim lahko pred uvajanjem novih pooblastil, zlasti glede uporabe tehničnih sredstev, izdelajo presojo vplivov na zasebnost in tako opravičijo nujnost, primernost in učinkovitost ter sorazmernost novih pooblastil, omogočijo javni diskurz o novih pooblastilih ter pravočasno predvidijo tveganja in varovalke za neupravičene posege v človekove pravice.

Asset | Release: 0.1 | Last change date: 14.07.2015 | 341 views

Mail: nio.mju@gov.si

Catalogue
Mission and objectives
NIO Policy
Documentation
Useful links
Glossary
News

Contact

Tel: 080 20 02

Email: ekc@gov.si

Subscribe if you wish to receive news or recommendation notifications. You need to sign in first.

Colophon | Terms of use | About cookies | Copyright 2013 - Ministry of Public Administration

Designed by XLAB