Login with password
Forgotten password

Catalogue

Search within the site. The repositories of the NIO portal are used as catalogues. These catalogues contain information on datasets and data structure, their use, data administrator etc. The owner of the information is always the institution which created them, regardless if the institution is part of the private sector or a non-govermental organisation. The owner of all information within the public information system is the state.
IMPORTANT!
Since 9.12.2016, the "DATA" are being published on our NEW OPEN DATA PORTAL "OPSI": https://podatki.gov.si/data/search .
 

FILTERS


FIELD

Public administration, administrative procedures and information security (39)
Information Society (35)
General (24)
Environment, INSPIRE (11)
Protection of personal data and public information (6)
Statistics (5)
Culture (3)
Transport (3)
Economy (2)
Science and Technology (2)
Finance (2)
Education (2)
Agriculture, fisheries, forestry and food (2)
Environment (2)
International issues (1)
Taxation (1)
Justice (section attorneys, prosecutors and criminal sanctions) (1)
Judiciary and civil proceedings (1)
Health care (1)
Internal affairs (1)
All fields

BUILDING BLOCK

Central IT building blocks (21)
Digital identities, electronic signiture and e-Documents (16)
Central building blocks, e-Government architecture (11)
Interoperability framework, central applications (11)
Common methodologies and policies (7)
Central software distribution (1)
All building blocks

INTEROPERABILITY LEVEL

E-Services (45)
Technical interoperability (20)
Organizational interoperability (15)
Semantic interoperability (7)
Legislative interoperability (3)

INTEROPERABILITY SUBLEVEL

E-services (42)
National interoperability framework (9)
Semantic assets (6)
Distributed Application Architecture (5)
Data presentation and exchange (4)
Web Services (4)
Interconnection Services (4)
Cross-sectorial agreements (3)
Other (3)
Policy of National interoperability framework (3)
Contract (2)
File and message transfer protocols (1)
Accessibility - Interface design principles (1)
Law (Act) (1)
Network Services (1)
Data interfaces (1)
All interoperability sublevels

STATUS

Recommended (43)
Adopted (25)
Mandatory (22)

FORMAT

PDF (42)
DOCX (15)
ZIP (5)
DOC (3)
PPT (3)
BINARY (3)
XLSX (2)
ODT (1)
XML_TEXT (1)
TXT (1)
PPTX (1)
XLS (1)
Vsi formati

INSTITUTION

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO (26)
Ministrstvo za digitalno preobrazbo (24)
Ministrstvo za javno upravo (8)
Geodetska uprava Republike Slovenije (6)
REPUBLIKA SLOVENIJA, MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE, AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE (4)
Statistični urad Republike Slovenije (3)
Informacijski pooblaščenec (3)
Ministrstvo za kulturo (2)
Finančna uprava Republike Slovenije (2)
Univerza v Mariboru - Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (2)
Ministrstvo za notranje zadeve (2)
Arhiv Republike Slovenije (1)
Urad Vlade Republike Slovenije za informacijsko varnost (1)
Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana (1)
Služba Vlade Republike Slovenije za zakonodajo (1)
Vrhovno sodišče Republike Slovenije (1)
Komisija za preprečevanje korupcije (1)
USTAVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE (1)
MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO IN PROSTOR, GEODETSKA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE (1)
GEODETSKI INŠTITUT SLOVENIJE (1)
All institutions

90 Results in catalogue

Sort by

Skrinja je primer učinkovite uporabe inovativnih naprednih tehnologij, ki podpirajo zagotavljanje storitev in sprejemanje odločitev. Vključuje sistem poslovne inteligence (BI) s podatkovnim skladiščem. Skrinjo uporabljajo različni javni organi, razvija in upravlja pa jo Ministrstvo za digitalno preobrazbo. Uporabniki lahko na interaktiven način pregledujejo in obdelujejo podatke v realnem času z naprednimi vizualizacijami, tudi z uporabo mobilnih naprav. Na tak način se pospešijo obdelava podatkov, analitika, priprava vizualizacij in rutinske naloge. Zaposleni lahko pridobivajo novo znanje iz podatkov in jih ustrezno interpretirajo. Skrinja je zasnovana kot horizontalna rešitev za uporabnike državne uprave. Skrinja vključuje in prikazuje v realnem času: - Plače v javnem sektorju (preko 180.000 javnih uslužbencev, 2000 proračunskih uporabnikov, 750 različnih tipov plačil) - Podatke javnih naročil (več kot 11% BDP) - Podatke iz dokumentnega sistema Krpan, ki prikazujejo število upravnih postopkov upravnih enot v državi. Poleg tega je v pripravi 12 novih podatkovnih virov različnih javnih organov, saj je zanimanje za analitično podporo odločanju med javnimi organi znatno. Načrtuje tudi se objava oddanih javnih naročil za širšo javnost v spletu. Nadaljnji koraki vključujejo razvoj napovedne analitike in algoritmične obdelave z uporabo umetne inteligence. Sistem Skrinja je bil večkrat nagrajen (leta 2020 – priznanje za e-Storitev javne uprave Slovenskega društva informatika in leta 2022 finalist Premika naprej za najboljšo izboljšavo v javni upravi Fakultete za upravo Univerze v Ljubljani.) Za vse dodatne informacije v zvezi s sistemom Skrinja se obrnite na e-naslov: skrinja@gov.si

Available as: DOCX PDF ODT
Asset | Release: 1.1 | Last change date: 19.06.2024 | 594 views

Portal NIO (nacionalni interoperabilnostni okvir) je nacionalna spletna točka za objavo interoperabilnostnih rešitev in izdelkov javnega sektorja. Predstavlja osnovno orodje za objavljanje, spremljanje in uporabo različnih interoperabilnostnih izdelkov (tehničnih, semantičnih, organizacijskih, pravnih). Portal omogoča pregledno objavo interoperabilnostnih rešitev in izvoz objavljenih rešitev v standardni obliki (ADMS in DCAT). Uporabnikom omogoča dva načina dela: uporabniški in uredniški del. Uporabniški del je namenjen aktivnostim, kot so pregled vsebin in dostop do odprtih podatkov ter aplikacij. Uredniški del je namenjen vnašanju vsebin portala in vnašanju vsebin izdelkov, podatkov in aplikacij. Najpomembnejši del uredniškega portala NIO je postopek objave in potrditev interoperabilnostnih rešitev za uvrstitev izdelkov v katalog. Evropski okvir interoperabilnosti: "Države članice morajo v svoje strategije za interoperabilnost vključiti znanja in spretnosti v zvezi z interoperabilnostjo ter priznati, da je interoperabilnost večrazsežnostno vprašanje, za katero so potrebni ozaveščenost ter znanja in spretnosti na pravni, organizacijski, semantični in tehnični ravni. " NIO je slovenski model interoperabilnostnega okvira in kot tak predstavlja skupno dogovorjen pristop k izvajanju javnih storitev na interoperabilnostni način. NIO določa nacionalne pogoje za doseganje interoperabilnosti in zagotavlja, da se lahko tudi področni interoperabilnostni okviri usklajeno razvijajo, čeprav oblikujejo rešitve, ki so značilne za posamezno področje (npr. eZdravje, ePravosodje, eProstor idr.). NIO opredeljuje osnovne smernice za interoperabilnost v obliki skupnih načel, modelov in priporočil. Je dinamični sistem, njegovo izvajanje je iterativno. Predstavlja dolgoročno aktivnost in zagotavlja trajnostni razvoj interoperabilnih rešitev.

Available as: PDF
Asset | Release: 1.0 | Last change date: 23.05.2024 | 694 views

Prototip aplikacije Podatkovni zemljevid je bil razvit v sklopu istoimenskega pilotnega projekta v sodelovanju s portalom OPSI in predstavlja dodatek katalogu informacij javnega značaja na OPSI. Podatkovni zemljevid omogoča obogateno razumevanje podatkovnih zbirk in podatkov v njih. S podatkovnim zemljevidom si lažje predstavljamo, kako so podatki med seboj povezani, kakšen je njihov pomen, s kakšno frekvenco se osvežujejo in podobno, omogoča pa tudi pregled in raziskovanje podatkovnih struktur podatkovnih zbirk. Namenjen je lažjemu raziskovanju, iskanju in dostopu do podatkovnih virov, ki se nadalje uporabijo na primer za snovanje javnih storitev ter drugih orodij in aplikacij, namenjenih javni upravi, državljanom in podjetjem. Orodje nudi splošen pregled podatkovne krajine na podlagi opisov podatkovnih virov po semantičnih standardih (na temelju RDF), kar omogoča medsebojno primerljivost in povezljivost. Pregled je omogočen v obliki grafa, pri čemer lahko uporabnik učinkovito in pregledno išče povezane podatke po virih. Poleg pregleda globalne sheme podatkovnega zemljevida, ki vsebuje vse vrste kategorij opisov, s katerimi opisujemo podatkovne zbirke v Podatkovnem zemljevidu, omogoča tudi pregled shem izbranih virov in struktur podatkov (podatkovnega modela, ki je na voljo). Kot končni uporabniki so za podatke zainteresirani državljani Republike Slovenije, podjetja in organizacije, ki lahko prosto uporabljajo objavljene podatke oz. preverijo pogoje za dostop in uporabo drugih, varovanih informacij javnega značaja. Na tak način želimo okrepiti interoperabilnost med organi javne uprave in spodbuditi uporabo podatkov za tržne, negospodarske ali raziskovalne namene.

Available as: DOCX
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 09.04.2024 | 325 views

Prototip aplikacije Podatkovni zemljevid je bil razvit v sklopu istoimenskega pilotnega projekta v sodelovanju s portalom OPSI in predstavlja dodatek katalogu informacij javnega značaja na OPSI. Podatkovni zemljevid omogoča obogateno razumevanje podatkovnih zbirk in podatkov v njih. S podatkovnim zemljevidom si lažje predstavljamo, kako so podatki med seboj povezani, kakšen je njihov pomen, s kakšno frekvenco se osvežujejo in podobno, omogoča pa tudi pregled in raziskovanje podatkovnih struktur podatkovnih zbirk. Namenjen je lažjemu raziskovanju, iskanju in dostopu do podatkovnih virov, ki se nadalje uporabijo na primer za snovanje javnih storitev ter drugih orodij in aplikacij, namenjenih javni upravi, državljanom in podjetjem. Orodje nudi splošen pregled podatkovne krajine na podlagi opisov podatkovnih virov po semantičnih standardih (na temelju RDF), kar omogoča medsebojno primerljivost in povezljivost. Pregled je omogočen v obliki grafa, pri čemer lahko uporabnik učinkovito in pregledno išče povezane podatke po virih. Poleg pregleda globalne sheme podatkovnega zemljevida, ki vsebuje vse vrste kategorij opisov, s katerimi opisujemo podatkovne zbirke v Podatkovnem zemljevidu, omogoča tudi pregled shem izbranih virov in struktur podatkov (podatkovnega modela, ki je na voljo). Kot končni uporabniki so za podatke zainteresirani državljani Republike Slovenije, podjetja in organizacije, ki lahko prosto uporabljajo objavljene podatke oz. preverijo pogoje za dostop in uporabo drugih, varovanih informacij javnega značaja. Na tak način želimo okrepiti interoperabilnost med organi javne uprave in spodbuditi uporabo podatkov za tržne, negospodarske ali raziskovalne namene.

Available as: DOCX
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 09.04.2024 | 319 views

Osnovni namen SI-CAS je integracija funkcionalnosti ugotavljanja elektronske identitete uporabnikov v informacijske rešitve v okviru javnega sektorja. Vzpostavljen je kot centralna storitev za preverjanje identitet v spletnih storitvah. Centralna storitev je smiselna, ker gre za univerzalno zahtevo za vse storitve, ki zaradi zagotavljanja varnosti in zaupanja potrebujejo zanesljivo ugotavljanje identitete. S centralno podporo zagotovimo lažje upravljanje in podporo uporabi različnih elektronskih identifikatorjev različnih izdajateljev ter podporo različnim tehničnim rešitvam (npr. podporo za zanesljivo avtentikacijo preko mobilnih aparatov) in njihovemu razvoju. Identifikacija uporabnika je možna z različnimi identitetami domačih in tujih ponudnikov identitet. Uporabniki se tako lahko identificirajo z e-identitetami različnih nivojev zaupanja, od najnižjega nivoja (uporabniška imena in gesla, FB profil, …) do najvišjih nivojev (e-identiteta na varnem mediju, npr. na pametni kartici), ki jih zagotavljajo različni ponudniki identitet. Zahtevani nivo zaupanja je vedno določen s strani ponudnika e-storitve, ki je za potrebe avtentikacije povezan na SI-CAS. Evidenca uporabnikov SI-CAS razen e-naslova ter ustrezno zaščitenih (šifriranih oz. zaščitenih z zgostitveno funkcijo) osnovnih identifikatorjev ne vsebuje identifikacijskih podatkov uporabnikov, temveč zgolj informacije, pri katerem ponudniku identitet ima posamezen uporabnik registrirano svojo elektronsko identiteto in pri katerem ponudniku atributov se nahajajo dodatni identifikacijski podatki oziroma atributi. Ponudniki storitev se v primeru uporabe SI-CAS tako ne povezujejo več z vsakim ponudnikom identitet in ponudnikom atributov posebej, temveč le s SI-CAS. SI-CAS v procesu deluje kot zaupanja vreden posrednik. Na zahtevo ponudnika storitev preveri identiteto uporabnika pri ustreznem ponudniku identitet in po potrebi pridobi dodatne identifikacijske atribute pri ponudniku identitet oz. ponudniku atributov in jih kot nabor osebnih podatkov prikaže uporabniku, da jih ta posreduje ponudniku storitev. SI-CAS ima v ta namen vzpostavljeno direktno zaupanje s ponudniki storitev, ponudniki identitet in ponudniki atributov.

Available as: DOCX ZIP PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 03.04.2024 | 2062 views