Login with password

Login with a certificate

Upravljanje z vsebino

Catalogue

Search within the site. The repositories of the NIO portal are used as catalogues. These catalogues contain information on datasets and data structure, their use, data administrator etc. The owner of the information is always the institution which created them, regardless if the institution is part of the private sector or a non-govermental organisation. The owner of all information within the public information system is the state.
IMPORTANT!
Since 9.12.2016, the "DATA" are being published on our NEW OPEN DATA PORTAL "OPSI": https://podatki.gov.si/data/search .

8 Results in catalogue

Sort by

Podatkovni zemljevid - prototip aplikacije

Prototip aplikacije Podatkovni zemljevid je bil razvit v sklopu istoimenskega pilotnega projekta v sodelovanju s portalom OPSI in predstavlja dodatek katalogu informacij javnega značaja na OPSI. Podatkovni zemljevid omogoča obogateno razumevanje podatkovnih zbirk in podatkov v njih. S podatkovnim zemljevidom si lažje predstavljamo, kako so podatki med seboj povezani, kakšen je njihov pomen, s kakšno frekvenco se osvežujejo in podobno, omogoča pa tudi pregled in raziskovanje podatkovnih struktur podatkovnih zbirk. Namenjen je lažjemu raziskovanju, iskanju in dostopu do podatkovnih virov, ki se nadalje uporabijo na primer za snovanje javnih storitev ter drugih orodij in aplikacij, namenjenih javni upravi, državljanom in podjetjem. Orodje nudi splošen pregled podatkovne krajine na podlagi opisov podatkovnih virov po semantičnih standardih (na temelju RDF), kar omogoča medsebojno primerljivost in povezljivost. Pregled je omogočen v obliki grafa, pri čemer lahko uporabnik učinkovito in pregledno išče povezane podatke po virih. Poleg pregleda globalne sheme podatkovnega zemljevida, ki vsebuje vse vrste kategorij opisov, s katerimi opisujemo podatkovne zbirke v Podatkovnem zemljevidu, omogoča tudi pregled shem izbranih virov in struktur podatkov (podatkovnega modela, ki je na voljo). Kot končni uporabniki so za podatke zainteresirani državljani Republike Slovenije, podjetja in organizacije, ki lahko prosto uporabljajo objavljene podatke oz. preverijo pogoje za dostop in uporabo drugih, varovanih informacij javnega značaja. Na tak način želimo okrepiti interoperabilnost med organi javne uprave in spodbuditi uporabo podatkov za tržne, negospodarske ali raziskovalne namene.

Available as: DOCX
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 09.04.2024 | 79 views

Podatkovni zemljevid - semantična shema (pilot)

Prototip aplikacije Podatkovni zemljevid je bil razvit v sklopu istoimenskega pilotnega projekta v sodelovanju s portalom OPSI in predstavlja dodatek katalogu informacij javnega značaja na OPSI. Podatkovni zemljevid omogoča obogateno razumevanje podatkovnih zbirk in podatkov v njih. S podatkovnim zemljevidom si lažje predstavljamo, kako so podatki med seboj povezani, kakšen je njihov pomen, s kakšno frekvenco se osvežujejo in podobno, omogoča pa tudi pregled in raziskovanje podatkovnih struktur podatkovnih zbirk. Namenjen je lažjemu raziskovanju, iskanju in dostopu do podatkovnih virov, ki se nadalje uporabijo na primer za snovanje javnih storitev ter drugih orodij in aplikacij, namenjenih javni upravi, državljanom in podjetjem. Orodje nudi splošen pregled podatkovne krajine na podlagi opisov podatkovnih virov po semantičnih standardih (na temelju RDF), kar omogoča medsebojno primerljivost in povezljivost. Pregled je omogočen v obliki grafa, pri čemer lahko uporabnik učinkovito in pregledno išče povezane podatke po virih. Poleg pregleda globalne sheme podatkovnega zemljevida, ki vsebuje vse vrste kategorij opisov, s katerimi opisujemo podatkovne zbirke v Podatkovnem zemljevidu, omogoča tudi pregled shem izbranih virov in struktur podatkov (podatkovnega modela, ki je na voljo). Kot končni uporabniki so za podatke zainteresirani državljani Republike Slovenije, podjetja in organizacije, ki lahko prosto uporabljajo objavljene podatke oz. preverijo pogoje za dostop in uporabo drugih, varovanih informacij javnega značaja. Na tak način želimo okrepiti interoperabilnost med organi javne uprave in spodbuditi uporabo podatkov za tržne, negospodarske ali raziskovalne namene.

Available as: DOCX
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 09.04.2024 | 84 views

Centralni avtentikacijski sistem SI-CAS

Osnovni namen SI-CAS je integracija funkcionalnosti ugotavljanja elektronske identitete uporabnikov v informacijske rešitve v okviru javnega sektorja. Vzpostavljen je kot centralna storitev za preverjanje identitet v spletnih storitvah. Centralna storitev je smiselna, ker gre za univerzalno zahtevo za vse storitve, ki zaradi zagotavljanja varnosti in zaupanja potrebujejo zanesljivo ugotavljanje identitete. S centralno podporo zagotovimo lažje upravljanje in podporo uporabi različnih elektronskih identifikatorjev različnih izdajateljev ter podporo različnim tehničnim rešitvam (npr. podporo za zanesljivo avtentikacijo preko mobilnih aparatov) in njihovemu razvoju. Identifikacija uporabnika je možna z različnimi identitetami domačih in tujih ponudnikov identitet. Uporabniki se tako lahko identificirajo z e-identitetami različnih nivojev zaupanja, od najnižjega nivoja (uporabniška imena in gesla, FB profil, …) do najvišjih nivojev (e-identiteta na varnem mediju, npr. na pametni kartici), ki jih zagotavljajo različni ponudniki identitet. Zahtevani nivo zaupanja je vedno določen s strani ponudnika e-storitve, ki je za potrebe avtentikacije povezan na SI-CAS. Evidenca uporabnikov SI-CAS razen e-naslova ter ustrezno zaščitenih (šifriranih oz. zaščitenih z zgostitveno funkcijo) osnovnih identifikatorjev ne vsebuje identifikacijskih podatkov uporabnikov, temveč zgolj informacije, pri katerem ponudniku identitet ima posamezen uporabnik registrirano svojo elektronsko identiteto in pri katerem ponudniku atributov se nahajajo dodatni identifikacijski podatki oziroma atributi. Ponudniki storitev se v primeru uporabe SI-CAS tako ne povezujejo več z vsakim ponudnikom identitet in ponudnikom atributov posebej, temveč le s SI-CAS. SI-CAS v procesu deluje kot zaupanja vreden posrednik. Na zahtevo ponudnika storitev preveri identiteto uporabnika pri ustreznem ponudniku identitet in po potrebi pridobi dodatne identifikacijske atribute pri ponudniku identitet oz. ponudniku atributov in jih kot nabor osebnih podatkov prikaže uporabniku, da jih ta posreduje ponudniku storitev. SI-CAS ima v ta namen vzpostavljeno direktno zaupanje s ponudniki storitev, ponudniki identitet in ponudniki atributov.

Available as: DOCX ZIP PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 03.04.2024 | 1782 views

Repozitorij podatkovnih modelov

(Repozitorij podatkovnih modelov je trenutno še v fazi polnjenja s podatki) Repozitorij podatkovnih modelov je del Platforme za semantično interoperabilnost (PZSI). Vsebuje podatkovne modele temeljnih registrov, evidenc in ključnih informacijskih rešitev javne uprave. Omogoča, da se njihove strukture in metapodatki hranijo centralno in na enoten način. Obstoječim in potencialnim uporabnikom nudi natančno informacijo kateri podatki se v okviru javne uprave že zbirajo in jih zato ni potrebno definirati na novo. Repozitorij zagotavlja: • Standardizirane konceptualne in logične podatkovne modele. • Standardiziran in izčrpen opis razredov, entitet, relacij, atributov itd. • Enoten in širok nabor metapodatkov, ki omogoča jasno in nedvoumno opredelitev vsebine podatkovnih zbirk. • Podatke o lastništvu. • Verzioniranje in nadzor nad spremembami. • Povezavo z referenčnimi podatki (šifranti) ter Centralnim besednjakom. • Relacije (mapiranja) med posameznimi temeljnimi registri in njihovimi podatkovnimi elementi. V Repozitorij podatkovnih modelov so vključeni tudi jedrni podatkovni modeli. To so ponovno uporabljivi in razširljivi podatkovni modeli, ki zajemajo temeljne značilnosti entitet na kontekstualno nevtralen način. Organi javne uprave jih lahko uporabljajo in razširijo na naslednje načine: • Razvoj novih informacijskih rešitev: jedrne podatkovne modele se lahko uporabi kot privzeto izhodišče za oblikovanje konceptualnih in logičnih podatkovnih modelov novo razvitih informacijskih rešitev. Takšen primer so lahko npr. skupni, univerzalni poslovni procesi, kot je izvajanje Zakona o upravnem postopku. • Izmenjava podatkov med informacijskimi rešitvami: Jedrni podatkovni modeli lahko predstavljajo temelj kontekstualno specifičnih podatkovnih modelov za izmenjavo podatkov med obstoječimi informacijskimi rešitvami. • Podatkovna integracija: Jedrne podatkovne modele se lahko uporablja za integracijo podatkov, ki prihajajo iz različnih heterogenih virov. Repozitorij podatkovnih modelov se tesno povezuje s Centralnim besednjakom in Evidenco šifrantov, ki sta prav tako del PZSI.

Asset | Release: 0.1 | Last change date: 13.02.2024 | 278 views

Strategija Digitalna Slovenija 2030

Strategija Digitalna Slovenija 2030 je krovna strategija digitalne preobrazbe naše države do leta 2030 in je odgovor Vlade Republike Slovenije na razvojne izzive digitalizacije. Namenjena je strateškemu načrtovanju spodbujanja digitalne preobrazbe Slovenije v razvojnem obdobju do leta 2030. V tej strategiji se upoštevajo ambicije in načela Evropske unije, obenem pa je plod usklajevanja med vladnimi predstavniki, institucijami, akademskimi predstavniki, predstavniki civilne družbe in zainteresirano javnostjo. Strategija obravnava ključna področja digitalne preobrazbe Slovenije in se pri tem opira na evropske strateške dokumente in usmerja v poglavitne izzive digitalne preobrazbe v Sloveniji. Strategija Digitalna Slovenija 2030 je strateški dokument in vsebuje tudi konkretne merljive kazalnike po posameznih vsebinskih področjih. Krovni cilj strategije je spodbujanje digitalne preobrazbe Slovenije v vseh segmentih ‒ družba, država, lokalne skupnosti in gospodarstvo. Za upravljanje izvajanja strategije je odgovorno ministrstvo, pristojno za digitalno preobrazbo.

Available as: DOCX
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 08.12.2023 | 1151 views

Načrt razvoja gigabitne infrastrukture do leta 2030

Načrt razvoja gigabitne infrastrukture do leta 2030 predstavlja strateški načrt Republike Slovenije za vzpostavitev – delno pa tudi za spodbujanje uporabe – infrastrukture, ki bo omogočala gigabitno povezljivost vseh slovenskih gospodinjstev oziroma domov ali stanovanj, podjetij in glavnih spodbujevalcev družbeno-gospodarskega razvoja, obenem pa tudi neprekinjeno pokritost z omrežjem 5G vseh mestnih in drugih naseljenih območij ter glavnih prizemnih prometnih poti. Načrt je v celoti usklajen s temeljnimi digitalnimi cilji Evropske unije na področju povezljivosti, pri čemer v njem niso obravnavani tisti digitalni cilji na področju digitalne infrastrukture, ki bodo predmet drugih strateških dokumentov in javnih politik. Načrt vključuje cilje in potrebne ukrepe na področju razvoja gigabitne infrastrukture, da se Slovenija do leta 2030 uvrsti med digitalno najnaprednejše države in da se zagotovi gigabitna povezljivost za vsa gospodinjstva na podeželju in v mestih ter pokritost z omrežjem 5G za vsa naseljena območja. V načrtu je med ključnimi vmesnimi cilji, ki morajo biti izpolnjeni do leta 2025, predvidena zagotovitev dostopa do interneta s hitrostjo najmanj 100 Mb/s za vsa slovenska gospodinjstva, ki se lahko nadgradi v gigabitno hitrost. Načrt je podlaga za usmerjanje finančnih sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost ter finančnih sredstev kohezijske politike v obdobju 2021–2027 in drugih javnih sredstev na tem področju. S tega vidika se izpolnjuje predhodni pogoj za izvajanje ukrepov gradnje širokopasovne infrastrukture na belih lisah in za spodbujanje povezljivosti z uporabo najustreznejših tehnologij. Vlada Republike Slovenije je 25. avgusta 2022 sprejela Načrt razvoja gigabitne infrastrukture do leta 2030. Z dodatkom k načrtu so podrobneje opredeljeni ključni kazalniki uspešnosti pri doseganju strateških ciljev Republike Slovenije na področju razvoja gigabitne infrastrukture do leta 2025, kot so opredeljeni v 4. poglavju načrta.

Available as: DOCX
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 01.09.2023 | 298 views

Nacionalni program spodbujanja razvoja in uporabe umetne inteligence RS do leta 2025 - NpUI

Nacionalni program spodbujanja razvoja in uporabe umetne inteligence v Republiki Sloveniji do leta 2025 je bil sprejet maja 2021, in predstavlja temelj za sistemsko podporo, ureditev in izvajanje vseh aktivnosti povezane z umetno inteligenco v Sloveniji. Da bi zagotovili čim hitrejši prenos domačega znanja skozi življenjski cikel, od raziskav do uporabnih proizvodov in rešitev, NpUI opredeljuje 10 strateških ciljev, ki vključujejo podporo raziskovalnim in inovacijskih projektom, vzpostavitev ustrezne podatkovne in komunikacijske infrastrukture ter podporo referenčnim projektom na šestih prednostnih področjih (zdravje, industrija 4.0, digitalne javne storitve, jezikovne tehnologije, trajnostna proizvodnja hrane in okolje, prostorsko načrtovanje) Za izvedbo programa je odgovorna Vlada RS, za izvedbo posameznih izvedbenih instrumentov so odgovorna ključna ministrstva, za krovno koordinacijo in spremljanje izvajanja programa NpUI je pristojno Ministrstvo, pristojno za informacijsko družbo.

Available as: PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 17.08.2023 | 1603 views

Terminološke smernice za javno upravo

V javni upravi je nedosledna in neustrezna raba terminologije dokaj pogosta. Vendar razlog za to največkrat ni v pomanjkanju terminoloških virov, temveč predvsem v njihovi neenotni in neusklajeni uporabi. Zato mora biti prvi korak pri obravnavi terminološkega vprašanja pregled obstoječih terminoloških virov. S ciljem zagotavljanja uporabe enotne terminologije v javni upravi je bil oblikovan urejeni seznam terminoloških virov, ki naj bi se primarno uporabljali. Ti viri dosegajo ustrezno raven kakovosti in medsebojne usklajenosti. Če iskanega pojma ni v nobenem referenčnem ali drugem kakovostnem terminološkem viru, je treba izpeljati ustrezni postopek definiranja novega pojma oziroma termina zanj. Pri tem se lahko uporabijo postopki, ki so opisani v smernicah.

Available as: DOCX PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 15.05.2023 | 556 views

8 Results in catalogue

Sort by

Podatkovni zemljevid - prototip aplikacije

Prototip aplikacije Podatkovni zemljevid je bil razvit v sklopu istoimenskega pilotnega projekta v sodelovanju s portalom OPSI in predstavlja dodatek katalogu informacij javnega značaja na OPSI. Podatkovni zemljevid omogoča obogateno razumevanje podatkovnih zbirk in podatkov v njih. S podatkovnim zemljevidom si lažje predstavljamo, kako so podatki med seboj povezani, kakšen je njihov pomen, s kakšno frekvenco se osvežujejo in podobno, omogoča pa tudi pregled in raziskovanje podatkovnih struktur podatkovnih zbirk. Namenjen je lažjemu raziskovanju, iskanju in dostopu do podatkovnih virov, ki se nadalje uporabijo na primer za snovanje javnih storitev ter drugih orodij in aplikacij, namenjenih javni upravi, državljanom in podjetjem. Orodje nudi splošen pregled podatkovne krajine na podlagi opisov podatkovnih virov po semantičnih standardih (na temelju RDF), kar omogoča medsebojno primerljivost in povezljivost. Pregled je omogočen v obliki grafa, pri čemer lahko uporabnik učinkovito in pregledno išče povezane podatke po virih. Poleg pregleda globalne sheme podatkovnega zemljevida, ki vsebuje vse vrste kategorij opisov, s katerimi opisujemo podatkovne zbirke v Podatkovnem zemljevidu, omogoča tudi pregled shem izbranih virov in struktur podatkov (podatkovnega modela, ki je na voljo). Kot končni uporabniki so za podatke zainteresirani državljani Republike Slovenije, podjetja in organizacije, ki lahko prosto uporabljajo objavljene podatke oz. preverijo pogoje za dostop in uporabo drugih, varovanih informacij javnega značaja. Na tak način želimo okrepiti interoperabilnost med organi javne uprave in spodbuditi uporabo podatkov za tržne, negospodarske ali raziskovalne namene.

Available as: DOCX
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 09.04.2024 | 79 views

Podatkovni zemljevid - semantična shema (pilot)

Prototip aplikacije Podatkovni zemljevid je bil razvit v sklopu istoimenskega pilotnega projekta v sodelovanju s portalom OPSI in predstavlja dodatek katalogu informacij javnega značaja na OPSI. Podatkovni zemljevid omogoča obogateno razumevanje podatkovnih zbirk in podatkov v njih. S podatkovnim zemljevidom si lažje predstavljamo, kako so podatki med seboj povezani, kakšen je njihov pomen, s kakšno frekvenco se osvežujejo in podobno, omogoča pa tudi pregled in raziskovanje podatkovnih struktur podatkovnih zbirk. Namenjen je lažjemu raziskovanju, iskanju in dostopu do podatkovnih virov, ki se nadalje uporabijo na primer za snovanje javnih storitev ter drugih orodij in aplikacij, namenjenih javni upravi, državljanom in podjetjem. Orodje nudi splošen pregled podatkovne krajine na podlagi opisov podatkovnih virov po semantičnih standardih (na temelju RDF), kar omogoča medsebojno primerljivost in povezljivost. Pregled je omogočen v obliki grafa, pri čemer lahko uporabnik učinkovito in pregledno išče povezane podatke po virih. Poleg pregleda globalne sheme podatkovnega zemljevida, ki vsebuje vse vrste kategorij opisov, s katerimi opisujemo podatkovne zbirke v Podatkovnem zemljevidu, omogoča tudi pregled shem izbranih virov in struktur podatkov (podatkovnega modela, ki je na voljo). Kot končni uporabniki so za podatke zainteresirani državljani Republike Slovenije, podjetja in organizacije, ki lahko prosto uporabljajo objavljene podatke oz. preverijo pogoje za dostop in uporabo drugih, varovanih informacij javnega značaja. Na tak način želimo okrepiti interoperabilnost med organi javne uprave in spodbuditi uporabo podatkov za tržne, negospodarske ali raziskovalne namene.

Available as: DOCX
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 09.04.2024 | 84 views

Centralni avtentikacijski sistem SI-CAS

Osnovni namen SI-CAS je integracija funkcionalnosti ugotavljanja elektronske identitete uporabnikov v informacijske rešitve v okviru javnega sektorja. Vzpostavljen je kot centralna storitev za preverjanje identitet v spletnih storitvah. Centralna storitev je smiselna, ker gre za univerzalno zahtevo za vse storitve, ki zaradi zagotavljanja varnosti in zaupanja potrebujejo zanesljivo ugotavljanje identitete. S centralno podporo zagotovimo lažje upravljanje in podporo uporabi različnih elektronskih identifikatorjev različnih izdajateljev ter podporo različnim tehničnim rešitvam (npr. podporo za zanesljivo avtentikacijo preko mobilnih aparatov) in njihovemu razvoju. Identifikacija uporabnika je možna z različnimi identitetami domačih in tujih ponudnikov identitet. Uporabniki se tako lahko identificirajo z e-identitetami različnih nivojev zaupanja, od najnižjega nivoja (uporabniška imena in gesla, FB profil, …) do najvišjih nivojev (e-identiteta na varnem mediju, npr. na pametni kartici), ki jih zagotavljajo različni ponudniki identitet. Zahtevani nivo zaupanja je vedno določen s strani ponudnika e-storitve, ki je za potrebe avtentikacije povezan na SI-CAS. Evidenca uporabnikov SI-CAS razen e-naslova ter ustrezno zaščitenih (šifriranih oz. zaščitenih z zgostitveno funkcijo) osnovnih identifikatorjev ne vsebuje identifikacijskih podatkov uporabnikov, temveč zgolj informacije, pri katerem ponudniku identitet ima posamezen uporabnik registrirano svojo elektronsko identiteto in pri katerem ponudniku atributov se nahajajo dodatni identifikacijski podatki oziroma atributi. Ponudniki storitev se v primeru uporabe SI-CAS tako ne povezujejo več z vsakim ponudnikom identitet in ponudnikom atributov posebej, temveč le s SI-CAS. SI-CAS v procesu deluje kot zaupanja vreden posrednik. Na zahtevo ponudnika storitev preveri identiteto uporabnika pri ustreznem ponudniku identitet in po potrebi pridobi dodatne identifikacijske atribute pri ponudniku identitet oz. ponudniku atributov in jih kot nabor osebnih podatkov prikaže uporabniku, da jih ta posreduje ponudniku storitev. SI-CAS ima v ta namen vzpostavljeno direktno zaupanje s ponudniki storitev, ponudniki identitet in ponudniki atributov.

Available as: DOCX ZIP PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 03.04.2024 | 1782 views

Repozitorij podatkovnih modelov

(Repozitorij podatkovnih modelov je trenutno še v fazi polnjenja s podatki) Repozitorij podatkovnih modelov je del Platforme za semantično interoperabilnost (PZSI). Vsebuje podatkovne modele temeljnih registrov, evidenc in ključnih informacijskih rešitev javne uprave. Omogoča, da se njihove strukture in metapodatki hranijo centralno in na enoten način. Obstoječim in potencialnim uporabnikom nudi natančno informacijo kateri podatki se v okviru javne uprave že zbirajo in jih zato ni potrebno definirati na novo. Repozitorij zagotavlja: • Standardizirane konceptualne in logične podatkovne modele. • Standardiziran in izčrpen opis razredov, entitet, relacij, atributov itd. • Enoten in širok nabor metapodatkov, ki omogoča jasno in nedvoumno opredelitev vsebine podatkovnih zbirk. • Podatke o lastništvu. • Verzioniranje in nadzor nad spremembami. • Povezavo z referenčnimi podatki (šifranti) ter Centralnim besednjakom. • Relacije (mapiranja) med posameznimi temeljnimi registri in njihovimi podatkovnimi elementi. V Repozitorij podatkovnih modelov so vključeni tudi jedrni podatkovni modeli. To so ponovno uporabljivi in razširljivi podatkovni modeli, ki zajemajo temeljne značilnosti entitet na kontekstualno nevtralen način. Organi javne uprave jih lahko uporabljajo in razširijo na naslednje načine: • Razvoj novih informacijskih rešitev: jedrne podatkovne modele se lahko uporabi kot privzeto izhodišče za oblikovanje konceptualnih in logičnih podatkovnih modelov novo razvitih informacijskih rešitev. Takšen primer so lahko npr. skupni, univerzalni poslovni procesi, kot je izvajanje Zakona o upravnem postopku. • Izmenjava podatkov med informacijskimi rešitvami: Jedrni podatkovni modeli lahko predstavljajo temelj kontekstualno specifičnih podatkovnih modelov za izmenjavo podatkov med obstoječimi informacijskimi rešitvami. • Podatkovna integracija: Jedrne podatkovne modele se lahko uporablja za integracijo podatkov, ki prihajajo iz različnih heterogenih virov. Repozitorij podatkovnih modelov se tesno povezuje s Centralnim besednjakom in Evidenco šifrantov, ki sta prav tako del PZSI.

Asset | Release: 0.1 | Last change date: 13.02.2024 | 278 views

Strategija Digitalna Slovenija 2030

Strategija Digitalna Slovenija 2030 je krovna strategija digitalne preobrazbe naše države do leta 2030 in je odgovor Vlade Republike Slovenije na razvojne izzive digitalizacije. Namenjena je strateškemu načrtovanju spodbujanja digitalne preobrazbe Slovenije v razvojnem obdobju do leta 2030. V tej strategiji se upoštevajo ambicije in načela Evropske unije, obenem pa je plod usklajevanja med vladnimi predstavniki, institucijami, akademskimi predstavniki, predstavniki civilne družbe in zainteresirano javnostjo. Strategija obravnava ključna področja digitalne preobrazbe Slovenije in se pri tem opira na evropske strateške dokumente in usmerja v poglavitne izzive digitalne preobrazbe v Sloveniji. Strategija Digitalna Slovenija 2030 je strateški dokument in vsebuje tudi konkretne merljive kazalnike po posameznih vsebinskih področjih. Krovni cilj strategije je spodbujanje digitalne preobrazbe Slovenije v vseh segmentih ‒ družba, država, lokalne skupnosti in gospodarstvo. Za upravljanje izvajanja strategije je odgovorno ministrstvo, pristojno za digitalno preobrazbo.

Available as: DOCX
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 08.12.2023 | 1151 views

Načrt razvoja gigabitne infrastrukture do leta 2030

Načrt razvoja gigabitne infrastrukture do leta 2030 predstavlja strateški načrt Republike Slovenije za vzpostavitev – delno pa tudi za spodbujanje uporabe – infrastrukture, ki bo omogočala gigabitno povezljivost vseh slovenskih gospodinjstev oziroma domov ali stanovanj, podjetij in glavnih spodbujevalcev družbeno-gospodarskega razvoja, obenem pa tudi neprekinjeno pokritost z omrežjem 5G vseh mestnih in drugih naseljenih območij ter glavnih prizemnih prometnih poti. Načrt je v celoti usklajen s temeljnimi digitalnimi cilji Evropske unije na področju povezljivosti, pri čemer v njem niso obravnavani tisti digitalni cilji na področju digitalne infrastrukture, ki bodo predmet drugih strateških dokumentov in javnih politik. Načrt vključuje cilje in potrebne ukrepe na področju razvoja gigabitne infrastrukture, da se Slovenija do leta 2030 uvrsti med digitalno najnaprednejše države in da se zagotovi gigabitna povezljivost za vsa gospodinjstva na podeželju in v mestih ter pokritost z omrežjem 5G za vsa naseljena območja. V načrtu je med ključnimi vmesnimi cilji, ki morajo biti izpolnjeni do leta 2025, predvidena zagotovitev dostopa do interneta s hitrostjo najmanj 100 Mb/s za vsa slovenska gospodinjstva, ki se lahko nadgradi v gigabitno hitrost. Načrt je podlaga za usmerjanje finančnih sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost ter finančnih sredstev kohezijske politike v obdobju 2021–2027 in drugih javnih sredstev na tem področju. S tega vidika se izpolnjuje predhodni pogoj za izvajanje ukrepov gradnje širokopasovne infrastrukture na belih lisah in za spodbujanje povezljivosti z uporabo najustreznejših tehnologij. Vlada Republike Slovenije je 25. avgusta 2022 sprejela Načrt razvoja gigabitne infrastrukture do leta 2030. Z dodatkom k načrtu so podrobneje opredeljeni ključni kazalniki uspešnosti pri doseganju strateških ciljev Republike Slovenije na področju razvoja gigabitne infrastrukture do leta 2025, kot so opredeljeni v 4. poglavju načrta.

Available as: DOCX
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 01.09.2023 | 298 views

Nacionalni program spodbujanja razvoja in uporabe umetne inteligence RS do leta 2025 - NpUI

Nacionalni program spodbujanja razvoja in uporabe umetne inteligence v Republiki Sloveniji do leta 2025 je bil sprejet maja 2021, in predstavlja temelj za sistemsko podporo, ureditev in izvajanje vseh aktivnosti povezane z umetno inteligenco v Sloveniji. Da bi zagotovili čim hitrejši prenos domačega znanja skozi življenjski cikel, od raziskav do uporabnih proizvodov in rešitev, NpUI opredeljuje 10 strateških ciljev, ki vključujejo podporo raziskovalnim in inovacijskih projektom, vzpostavitev ustrezne podatkovne in komunikacijske infrastrukture ter podporo referenčnim projektom na šestih prednostnih področjih (zdravje, industrija 4.0, digitalne javne storitve, jezikovne tehnologije, trajnostna proizvodnja hrane in okolje, prostorsko načrtovanje) Za izvedbo programa je odgovorna Vlada RS, za izvedbo posameznih izvedbenih instrumentov so odgovorna ključna ministrstva, za krovno koordinacijo in spremljanje izvajanja programa NpUI je pristojno Ministrstvo, pristojno za informacijsko družbo.

Available as: PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 17.08.2023 | 1603 views

Terminološke smernice za javno upravo

V javni upravi je nedosledna in neustrezna raba terminologije dokaj pogosta. Vendar razlog za to največkrat ni v pomanjkanju terminoloških virov, temveč predvsem v njihovi neenotni in neusklajeni uporabi. Zato mora biti prvi korak pri obravnavi terminološkega vprašanja pregled obstoječih terminoloških virov. S ciljem zagotavljanja uporabe enotne terminologije v javni upravi je bil oblikovan urejeni seznam terminoloških virov, ki naj bi se primarno uporabljali. Ti viri dosegajo ustrezno raven kakovosti in medsebojne usklajenosti. Če iskanega pojma ni v nobenem referenčnem ali drugem kakovostnem terminološkem viru, je treba izpeljati ustrezni postopek definiranja novega pojma oziroma termina zanj. Pri tem se lahko uporabijo postopki, ki so opisani v smernicah.

Available as: DOCX PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 15.05.2023 | 556 views

Mail: nio.mju@gov.si

Catalogue
Mission and objectives
NIO Policy
Documentation
Useful links
Glossary
News

Contact

Tel: 080 20 02

Email: ekc@gov.si

Subscribe if you wish to receive news or recommendation notifications. You need to sign in first.

Colophon | Terms of use | About cookies | Copyright 2013 - Ministry of Public Administration

Designed by XLAB