Prijava z geslom
Pozabljeno geslo

Katalog

V katalogu NIO so objavljeni izdelki slovenskega interoperabilnostnega okvira. Izdelki (v kontekstu NIO) so viri in sredstva, ki jih javni sektor uporablja kot pomembne, skupne gradnike pri razvoju informacijsko tehnoloških rešitev. 

FILTRI


PODROČJE

Javna uprava, upravni postopki in informacijska varnost (20)
Informacijska družba (12)
Splošno (6)
Varstvo osebnih podatkov in informacije javnega značaja (3)
Znanost in tehnologija (1)
Kultura (1)
Gospodarstvo (1)
Vsa področja

GRADNIK

Centralni infrastrukturni gradniki (5)
Skupne metodologije in politike (5)
Interoperabilnostni okvir, centralne aplikacije (4)
Centralni gradniki, arhitektura e-uprave (4)
Digitalne identitete, elektronski podpis ter e-Dokumenti (4)

RAVEN INTEROPERABILNOSTI

Organizacijska interoperabilnost (12)
Tehnična interoperabilnost (10)
E-storitve (8)
Semantična interoperabilnost (3)
Pravna interoperabilnost (2)

PODRAVEN INTEROPERABILNOSTI

e-Storitve (7)
Nacionalni interoperabilnostni okvir (6)
Arhitektura distribuiranih rešitev (4)
Politika NIO (4)
Predstavitev podatkov in izmenjava (2)
Medorganizacijski dogovori (2)
Dostopnost - principi oblikovanja vmesnikov (2)
Semantična orodja (2)
Zbirke podatkov (1)
Zakon (1)
Protokoli posredovanja datotek in sporočil (1)
Drugo (1)
Integracija podatkov in vmesna oprema (1)
Sklep (1)
Vse podravni interoperabilnosti

STATUS

Priporočen (14)
Sprejet (13)
Obvezen (8)

FORMAT

PDF (19)
DOCX (10)
TXT (2)
ZIP (2)
XML_TEXT (1)
XLSX (1)
DOC (1)
Vsi formati

INSTITUCIJA

Ministrstvo za digitalno preobrazbo (15)
MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO (13)
Informacijski pooblaščenec (3)
Ministrstvo za kulturo (2)
Ministrstvo za javno upravo (2)
Protokol Republike Slovenije (1)
Vse institucije

35 Rezultatov v katalogu

Razvrsti po

Informacijski sistem eJR omogoča podporo procesu izvedbe in obdelave javnih razpisov. Podpira proces elektronske oddaje in obdelave vlog prijaviteljev in zagotavljala potrebne podatke v zvezi z javnimi razpisi in razpisnimi pogoji. Strokovnim sodelavcem nudi podporo postopku evidentiranja, odpiranja, ocenjevanja vlog, generiranja odločb in pogodb, oddaje zahtevkov oz. celotne obdelave vlog prijaviteljev. Rešitev je dostopna kadarkoli in od koderkoli, tudi z mobilne naprave, in je primerno informacijsko varna. Informacijski sistem eJR je zgrajen z uporabo odprtokodnih rešitev in namensko razvitimi moduli. Postavljen je na centralni informacijsko-komunikacijski infrastrukturi državnih organov, ki zagotavlja ustrezne varnostne in tehnične pogoje za delovanje informacijskih sistemov. Pri izgradnji rešitve so bile upoštevane Generične tehnološke zahteve in Smernice za razvoj informacijskih rešitev. eJR uporablja skupne gradnike državne uprave SI-CeS, SI-CAS in smsPASS in se povezuje z dokumentnim sistemom KRPAN ter s centralno elektronsko hrambo CEH. Ključne funkcionalnosti eJR so: - izdelava pametnih elektronskih obrazcev za zajem oz. vnos podatkov preko intuitivnega grafičnega vmesnika; - samodejno preverjanje logične pravilnosti vnosnih polj tekom izpolnjevanja vlog (pred oddajo vloge); - generiranje ustreznih dokumentov (poziv k dopolnitvi, ocenjevalni list, odločba ipd.) glede na fazo postopka izvedbe razpisa; - samostojno prilagajanje izvedbenih parametrov razpisov, ki vključuje tudi oblikovanje projektne skupine in delegiranje projektnih vlog; - izdelava novih razpisov na podlagi predpripravljenih predlog in/ali predhodnih razpisov; - elektronsko ocenjevanje vlog s kvantitatvnimi merili, ki jih je mogoče nastaviti za vsak razpisi posebej; - možnost izvajanja ocenjevanja iz oddaljenih lokacij in neodvisno od ostalih članov strokovnih komisij; - izvoz podatkov iz sistema za namen kasnejših analiz; - prijava preko skupnega gradnika SI-CAS (uporabniško ime in geslo, kvalificirano digitalno potrdilo, smsPASS); - elektronsko podpisovanje vlog z v RS veljavnimi kvalificiranimi digitalnimi potrdili – skupni gradnik SI-CeS; - možnost povezljivosti oz. integracije z zalednimi sistemi (npr. z dokumentnim sistemom KRPAN); - centralno elektronsko hrambo datotek (CEH); - možnost izdelave revizijske sledi, ki zagotavlja vpogled v dostope in aktivnosti uporabnikov sistema. Ministrstvo za kulturo kot lastnik in upravljavec aplikacije eJR dovoljuje drugim organom uporabo izvorne kode za nadgradnjo aplikacije eJR za lastne potrebe.

Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 25.04.2023 | 799 ogledov

Ministrstvo za digitalno preobrazbo

Nacionalni okvir interoperabilnosti - Portal NIO

Portal NIO (nacionalni interoperabilnostni okvir) je nacionalna spletna točka za objavo interoperabilnostnih rešitev in izdelkov javnega sektorja. Predstavlja osnovno orodje za objavljanje, spremljanje in uporabo različnih interoperabilnostnih izdelkov (tehničnih, semantičnih, organizacijskih, pravnih). Portal omogoča pregledno objavo interoperabilnostnih rešitev in izvoz objavljenih rešitev v standardni obliki (ADMS in DCAT). Uporabnikom omogoča dva načina dela: uporabniški in uredniški del. Uporabniški del je namenjen aktivnostim, kot so pregled vsebin in dostop do odprtih podatkov ter aplikacij. Uredniški del je namenjen vnašanju vsebin portala in vnašanju vsebin izdelkov, podatkov in aplikacij. Najpomembnejši del uredniškega portala NIO je postopek objave in potrditev interoperabilnostnih rešitev za uvrstitev izdelkov v katalog. Evropski okvir interoperabilnosti: "Države članice morajo v svoje strategije za interoperabilnost vključiti znanja in spretnosti v zvezi z interoperabilnostjo ter priznati, da je interoperabilnost večrazsežnostno vprašanje, za katero so potrebni ozaveščenost ter znanja in spretnosti na pravni, organizacijski, semantični in tehnični ravni. " NIO je slovenski model interoperabilnostnega okvira in kot tak predstavlja skupno dogovorjen pristop k izvajanju javnih storitev na interoperabilnostni način. NIO določa nacionalne pogoje za doseganje interoperabilnosti in zagotavlja, da se lahko tudi področni interoperabilnostni okviri usklajeno razvijajo, čeprav oblikujejo rešitve, ki so značilne za posamezno področje (npr. eZdravje, ePravosodje, eProstor idr.). NIO opredeljuje osnovne smernice za interoperabilnost v obliki skupnih načel, modelov in priporočil. Je dinamični sistem, njegovo izvajanje je iterativno. Predstavlja dolgoročno aktivnost in zagotavlja trajnostni razvoj interoperabilnih rešitev.

Na voljo kot: PDF
Izdelek | Verzija: 1.0 | Datum zadnje spremembe: 14.04.2023 | 674 ogledov

V okviru javnega razpisa Razvoj slovenščine v digitalnem okolju – jezikovni viri in tehnologije, ki je sofinanciran v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, se je februarja 2023 končal projekt Razvoj slovenščine v digitalnem okolju (RSDO). Projekt je izvedla Univerza v Ljubljani s konzorcijskimi partnerji. Potekale so dejavnosti na področju vzdrževanja in nadgradnje korpusov (jezikovnih virov), govornih tehnologij, semantičnih virov in tehnologij, strojnega prevajanja, razvoja terminološkega portala ter vzdrževanja infrastrukturnega centra za jezikovne vire in tehnologije. Izvajalci so razvili portal za oddajo korpusnih besedil, nadgradili jezikovne vire za podporo tehnologijam, izdelali strojni prevajalnik za jezikovni par slovenščina-angleščina, razpoznavalnik in sintetizator govora za slovenščino, aplikacije s področja semantičnih tehnologij (npr. orodja za povzemanje, razpoznavanje pomenov besed in odgovarjanje na vprašanja), slovenski terminološki portal, vzdrževali platformo repozitorija in konkordančnikov ter omogočili podporo za bralnik. Rezultati so dostopni na spletni strani projekta https://www.slovenscina.eu. Rezultati projekta RSDO se vključujejo v številna področja sodobne digitalne družbe: pametna mesta in skupnosti, pametne tovarne, prilagojeni načini sporazumevanja za osebe s posebnimi potrebami, zdravstvene ustanove, sodišča, pravosodje, policija, univerze, državni zbor … Odprta koda omogoča tudi nadaljnji razvoj jezikovnih tehnologij in uporabo ne samo javnim raziskovalnim organizacijam in javni upravi, ampak tudi podjetjem.

Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 27.03.2023 | 229 ogledov

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO

Državni računalniški oblak DRO

Državni računalniški oblak (DRO) predstavlja računalniško infrastrukturo za neposredne proračunske uporabnike in jim nudi shranjevalne, razvojne, poslovne in druge zmogljivosti v obliki storitev ter možnost, da z uporabo koncepta računalništva v oblaku hitro dosežejo svoje poslovne cilje. Infrastruktura je v lasti in upravljanju države, na njej se izvajajo storitve, ki uporabljajo občutljive, osebne in druge podatke in informacije, ki jih država ne želi shranjevati izven svojega okolja. DRO je logična celota podporne infrastrukture ter strojne in računalniške programske opreme. Obsega npr. sisteme UPS, strežniške rezine, različne diskovne sisteme, dostopovne terminale, različne virtualizacijske platforme, operacijske sisteme, lastniško in odprtokodno programsko opremo, nadzorne sisteme, upravljavske sisteme, strojno in programsko definirane mrežne komponente itd. Temelj računalniškega oblaka DRO je virtualizacija strojnih virov, ki so razporejeni v tri logične skupine (podatkovne centre) na dveh lokacijah (Ljubljana, Maribor): PDC (LJ), SP3 (LJ) in NIC (MB). V DRO so pripravljene ali v pripravi storitve za zelo različna področja. Za notranje potrebe so bile izdelane infrastrukturne storitve IaaS (Infrastructure as a Service), delno tudi celotna računalniška okolja PaaS (Platform as a Service), slednja pa se skupaj s programsko opremo za končne uporabnike SaaS (Software as a Service) uvrščajo tudi v splošni del kataloga storitev. DRO tako ponuja npr. storitev centralne elektronske pošte, storitev hrambe elektronskih dokumentov, storitev centralnega varnostnega kopiranja, storitev univerzalne hrambe objektov (dokumentov, zadev, multimedijskih datotek), skupne gradnike (Varnostna shema, SI-CAS, SI-CES, Pladenj, IO-modul, Piwik, iskalnik, elektronski podpis, časovno žigosanje, elektronsko vročanje, spletno odložišče velikih datotek, storitveno vodilo), gostovanja informacijskih sistemov in spletnih predstavitvenih mest itn. vključno s storitvami s področja informacijske varnosti.

Na voljo kot: PDF
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 26.10.2022 | 1480 ogledov

Semantični analizator je odprtokodno orodje, ki za svoje delovanje uporablja tehnike umetne inteligence za obdelavo naravnega jezika. Z njim lahko analiziramo slovenska besedila (na primer zakonske dokumente), ugotavljamo, kateri pojmi so ključni za razumevanje vsebine in kateri od teh manjkajo v nekem besednjaku oziroma slovarju (npr. besednjaku temeljnih pojmov javne uprave). Prototip smo razvili v sodelovanju s Fakulteto za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani in je skupek gradnikov programskega sistema Orange. Semantični analizator pregleda vsa besedila in iz njih izlušči karakteristične pojme. Glede na to, kateri pojmi se hkrati pojavljajo v več besedilih, razkriva sorodnost med njimi ter po tem kriteriju določi skupine in mednje razvrsti besedila. Na podlagi karakterističnih pojmov posamezne grupe lahko dobimo hitri pregled obravnavanih vsebin v določeni zbirki. V grafičnem prikazu vidimo, v katero grupo sodi neko besedilo in tako najdemo besedila, ki govorijo o sorodnih vsebinah. Lahko pa iskano vsebino opišemo z naborom pojmov in najdemo besedila s temi pojmi, pa tudi s pojmi, ki jih nismo omenili, a so si blizu po vsebini (npr. sopomenke, podpomenke, nadpomenke). Karakteristični pojmi postanejo vezni člen med dokumenti, s čimer odkrivamo soodvisnosti in/ali vsebinske povezave med dokumenti v eni ali več različnih zbirkah besedil (na primer poiščemo najbolj relevantne zakone za izbrani predlog ukrepov iz zbirke predlogov ukrepov). Orodje omogoča tudi izbiro pojmov iz Centralnega besednjaka (https://nio.gov.si/nio/asset/centralni+besednjak), ki tako postanejo vezni člen med dokumenti v eni ali več različnih zbirkah besedil. Tako lahko na primer poiščemo tiste zakonske dokumente, ki se sklicujejo na nek vir podatkov iz besednjaka (register, evidenca, seznam). Pred pripravljene podatkovne zbirke besedil (zakoni, predlogi vladi itd.), ki jih že lahko uporabimo, analiziramo in medsebojno iščemo sorodne vsebine, so objavljene na naslednji povezavi: http://file.biolab.si/text-semantics/data/ Prototip z odprto izvorno kodo in gradivi se nahaja na naslednji povezavi: https://github.com/biolab/text-semantics V bodoče načrtujemo na osnovi že razvitega prototipa razvoj aplikacije, ki bo prosto spletno dostopna. Za vse dodatne informacije v zvezi z orodjem Semantični analizator se prosimo obrnite na e-naslov: miha.jesenko@gov.si.

Na voljo kot: PDF
Izdelek | Verzija: 1.0 | Datum zadnje spremembe: 27.09.2022 | 997 ogledov