Prijava z geslom
Pozabljeno geslo

Katalog

V katalogu NIO so objavljeni izdelki slovenskega interoperabilnostnega okvira. Izdelki (v kontekstu NIO) so viri in sredstva, ki jih javni sektor uporablja kot pomembne, skupne gradnike pri razvoju informacijsko tehnoloških rešitev. 

FILTRI


PODROČJE

Javna uprava, upravni postopki in informacijska varnost (21)
Informacijska družba (13)
Splošno (6)
Varstvo osebnih podatkov in informacije javnega značaja (3)
Znanost in tehnologija (1)
Kultura (1)
Gospodarstvo (1)
Vsa področja

GRADNIK

Centralni infrastrukturni gradniki (5)
Skupne metodologije in politike (5)
Interoperabilnostni okvir, centralne aplikacije (4)
Centralni gradniki, arhitektura e-uprave (4)
Digitalne identitete, elektronski podpis ter e-Dokumenti (4)

RAVEN INTEROPERABILNOSTI

Organizacijska interoperabilnost (12)
Tehnična interoperabilnost (10)
E-storitve (9)
Semantična interoperabilnost (3)
Pravna interoperabilnost (2)

PODRAVEN INTEROPERABILNOSTI

e-Storitve (7)
Nacionalni interoperabilnostni okvir (6)
Arhitektura distribuiranih rešitev (4)
Politika NIO (4)
Predstavitev podatkov in izmenjava (2)
Drugo (2)
Medorganizacijski dogovori (2)
Dostopnost - principi oblikovanja vmesnikov (2)
Semantična orodja (2)
Zbirke podatkov (1)
Zakon (1)
Protokoli posredovanja datotek in sporočil (1)
Integracija podatkov in vmesna oprema (1)
Sklep (1)
Vse podravni interoperabilnosti

STATUS

Priporočen (15)
Sprejet (13)
Obvezen (8)

FORMAT

PDF (21)
DOCX (11)
TXT (2)
ZIP (2)
ODT (1)
XML_TEXT (1)
XLSX (1)
DOC (1)
Vsi formati

INSTITUCIJA

Ministrstvo za digitalno preobrazbo (15)
MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO (14)
Informacijski pooblaščenec (3)
Ministrstvo za kulturo (2)
Ministrstvo za javno upravo (2)
Protokol Republike Slovenije (1)
Vse institucije

36 Rezultatov v katalogu

Razvrsti po

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO

Državni računalniški oblak DRO

Državni računalniški oblak (DRO) predstavlja računalniško infrastrukturo za neposredne proračunske uporabnike in jim nudi shranjevalne, razvojne, poslovne in druge zmogljivosti v obliki storitev ter možnost, da z uporabo koncepta računalništva v oblaku hitro dosežejo svoje poslovne cilje. Infrastruktura je v lasti in upravljanju države, na njej se izvajajo storitve, ki uporabljajo občutljive, osebne in druge podatke in informacije, ki jih država ne želi shranjevati izven svojega okolja. DRO je logična celota podporne infrastrukture ter strojne in računalniške programske opreme. Obsega npr. sisteme UPS, strežniške rezine, različne diskovne sisteme, dostopovne terminale, različne virtualizacijske platforme, operacijske sisteme, lastniško in odprtokodno programsko opremo, nadzorne sisteme, upravljavske sisteme, strojno in programsko definirane mrežne komponente itd. Temelj računalniškega oblaka DRO je virtualizacija strojnih virov, ki so razporejeni v tri logične skupine (podatkovne centre) na dveh lokacijah (Ljubljana, Maribor): PDC (LJ), SP3 (LJ) in NIC (MB). V DRO so pripravljene ali v pripravi storitve za zelo različna področja. Za notranje potrebe so bile izdelane infrastrukturne storitve IaaS (Infrastructure as a Service), delno tudi celotna računalniška okolja PaaS (Platform as a Service), slednja pa se skupaj s programsko opremo za končne uporabnike SaaS (Software as a Service) uvrščajo tudi v splošni del kataloga storitev. DRO tako ponuja npr. storitev centralne elektronske pošte, storitev hrambe elektronskih dokumentov, storitev centralnega varnostnega kopiranja, storitev univerzalne hrambe objektov (dokumentov, zadev, multimedijskih datotek), skupne gradnike (Varnostna shema, SI-CAS, SI-CES, Pladenj, IO-modul, Piwik, iskalnik, elektronski podpis, časovno žigosanje, elektronsko vročanje, spletno odložišče velikih datotek, storitveno vodilo), gostovanja informacijskih sistemov in spletnih predstavitvenih mest itn. vključno s storitvami s področja informacijske varnosti.

Na voljo kot: PDF
Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 26.10.2022 | 2605 ogledov

Semantični analizator je odprtokodno orodje, ki za svoje delovanje uporablja tehnike umetne inteligence za obdelavo naravnega jezika. Z njim lahko analiziramo slovenska besedila (na primer zakonske dokumente), ugotavljamo, kateri pojmi so ključni za razumevanje vsebine in kateri od teh manjkajo v nekem besednjaku oziroma slovarju (npr. besednjaku temeljnih pojmov javne uprave). Prototip smo razvili v sodelovanju s Fakulteto za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani in je skupek gradnikov programskega sistema Orange. Semantični analizator pregleda vsa besedila in iz njih izlušči karakteristične pojme. Glede na to, kateri pojmi se hkrati pojavljajo v več besedilih, razkriva sorodnost med njimi ter po tem kriteriju določi skupine in mednje razvrsti besedila. Na podlagi karakterističnih pojmov posamezne grupe lahko dobimo hitri pregled obravnavanih vsebin v določeni zbirki. V grafičnem prikazu vidimo, v katero grupo sodi neko besedilo in tako najdemo besedila, ki govorijo o sorodnih vsebinah. Lahko pa iskano vsebino opišemo z naborom pojmov in najdemo besedila s temi pojmi, pa tudi s pojmi, ki jih nismo omenili, a so si blizu po vsebini (npr. sopomenke, podpomenke, nadpomenke). Karakteristični pojmi postanejo vezni člen med dokumenti, s čimer odkrivamo soodvisnosti in/ali vsebinske povezave med dokumenti v eni ali več različnih zbirkah besedil (na primer poiščemo najbolj relevantne zakone za izbrani predlog ukrepov iz zbirke predlogov ukrepov). Orodje omogoča tudi izbiro pojmov iz Centralnega besednjaka (https://nio.gov.si/nio/asset/centralni+besednjak), ki tako postanejo vezni člen med dokumenti v eni ali več različnih zbirkah besedil. Tako lahko na primer poiščemo tiste zakonske dokumente, ki se sklicujejo na nek vir podatkov iz besednjaka (register, evidenca, seznam). Pred pripravljene podatkovne zbirke besedil (zakoni, predlogi vladi itd.), ki jih že lahko uporabimo, analiziramo in medsebojno iščemo sorodne vsebine, so objavljene na naslednji povezavi: http://file.biolab.si/text-semantics/data/ Prototip z odprto izvorno kodo in gradivi se nahaja na naslednji povezavi: https://github.com/biolab/text-semantics V bodoče načrtujemo na osnovi že razvitega prototipa razvoj aplikacije, ki bo prosto spletno dostopna. Za vse dodatne informacije v zvezi z orodjem Semantični analizator se prosimo obrnite na e-naslov: miha.jesenko@gov.si.

Na voljo kot: PDF
Izdelek | Verzija: 1.0 | Datum zadnje spremembe: 27.09.2022 | 962 ogledov

Ministri so v več ministrskih deklaracijah (24. novembra 2005 v Manchestru, 19. septembra 2007 v Lizboni, 18. novembra 2009 v Malmöju, 19. aprila 2010 v Granadi in 6. oktobra 2017 v Talinu) izrekli o pomenu sodelovanja med državami članicami z uvedbo čezmejnih in medsektorskih interoperabilnostnih rešitev, ki lahko zagotovljajo učinkovitejše in varnejše javne storitve. Države članice se strinjajo: - da je treba z manj viri zagotavljati boljše javne storitve ter - da je potencial e-uprave mogoče povečati s spodbujanjem kulture sodelovanja in izboljšanjem pogojev za interoperabilnost v evropskih javnih upravah. Interoperabilnost omogoča uspešno izvajanje politik in predstavlja velik potencial za preprečevanje čezmejnih elektronskih ovir, istočasno pa zagotavlja vzpostavljanje novih skupnih javnih storitev na ravni Unije ali utrjevanje storitev v razvoju ter omogoča učinkovito in uspešno izvajanje pomembnih področnih politik. Vse več javnih storitev je „privzeto digitalnih“, zato je treba čim bolj povečati učinkovitost javne porabe za rešitve IKT. Takšno učinkovitost bi bilo treba olajšati tako, da se zagotavljanje teh storitev načrtuje zgodaj ter da se, kadar je to mogoče, omogočita izmenjava in ponovna uporaba rešitev za čim večji izkoristek javne porabe. Program ISA2 bi moral prispevati k temu cilju. S tem namenom je bil leta 2015 je bil sprejet Sklep EU o uvedbi programa za interoperabilnostne rešitve in skupne okvire za evropske javne uprave, podjetja in državljane (program ISA2) kot sredstvo za posodobitev javnega sektorja. Cilj programa ISA², ki se izvaja od januarja 2016 do decembra 2020 je, da vzpostavi potrebne instrumente za spodbujanje interoperabilnosti na ravni EU in na nacionalni ravni, kot je na primer evropski okvir interoperabilnosti (EIF) in evropska strategija za interoperabilnost (EIS), Evropska referenčna arhitektura interoperabilnosti (EIRA) in evropska kartografija interoperabilnosti (EIC).

Izdelek | Verzija: 0.1 | Datum zadnje spremembe: 10.08.2018 | 397 ogledov