Login with password

Login with a certificate

Upravljanje z vsebino

Catalogue

Search within the site. The repositories of the NIO portal are used as catalogues. These catalogues contain information on datasets and data structure, their use, data administrator etc. The owner of the information is always the institution which created them, regardless if the institution is part of the private sector or a non-govermental organisation. The owner of all information within the public information system is the state.
IMPORTANT!
Since 9.12.2016, the "DATA" are being published on our NEW OPEN DATA PORTAL "OPSI": https://podatki.gov.si/data/search .

17 Results in catalogue

Sort by

Nacionalni strateški načrt za digitalno desetletje

Nacionalni strateški načrt za digitalno desetletje predstavlja pot in način, kako bo Republika Slovenija na področjih digitalnih kompetenc, digitalne infrastrukture, digitalne preobrazbe gospodarstva in digitalnih javnih storitev prispevala k skupnim evropskim ciljem Digitalnega desetletja 2030.

Available as: DOCX PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 14.02.2024 | 553 views

Repozitorij podatkovnih modelov

(Repozitorij podatkovnih modelov je trenutno še v fazi polnjenja s podatki) Repozitorij podatkovnih modelov je del Platforme za semantično interoperabilnost (PZSI). Vsebuje podatkovne modele temeljnih registrov, evidenc in ključnih informacijskih rešitev javne uprave. Omogoča, da se njihove strukture in metapodatki hranijo centralno in na enoten način. Obstoječim in potencialnim uporabnikom nudi natančno informacijo kateri podatki se v okviru javne uprave že zbirajo in jih zato ni potrebno definirati na novo. Repozitorij zagotavlja: • Standardizirane konceptualne in logične podatkovne modele. • Standardiziran in izčrpen opis razredov, entitet, relacij, atributov itd. • Enoten in širok nabor metapodatkov, ki omogoča jasno in nedvoumno opredelitev vsebine podatkovnih zbirk. • Podatke o lastništvu. • Verzioniranje in nadzor nad spremembami. • Povezavo z referenčnimi podatki (šifranti) ter Centralnim besednjakom. • Relacije (mapiranja) med posameznimi temeljnimi registri in njihovimi podatkovnimi elementi. V Repozitorij podatkovnih modelov so vključeni tudi jedrni podatkovni modeli. To so ponovno uporabljivi in razširljivi podatkovni modeli, ki zajemajo temeljne značilnosti entitet na kontekstualno nevtralen način. Organi javne uprave jih lahko uporabljajo in razširijo na naslednje načine: • Razvoj novih informacijskih rešitev: jedrne podatkovne modele se lahko uporabi kot privzeto izhodišče za oblikovanje konceptualnih in logičnih podatkovnih modelov novo razvitih informacijskih rešitev. Takšen primer so lahko npr. skupni, univerzalni poslovni procesi, kot je izvajanje Zakona o upravnem postopku. • Izmenjava podatkov med informacijskimi rešitvami: Jedrni podatkovni modeli lahko predstavljajo temelj kontekstualno specifičnih podatkovnih modelov za izmenjavo podatkov med obstoječimi informacijskimi rešitvami. • Podatkovna integracija: Jedrne podatkovne modele se lahko uporablja za integracijo podatkov, ki prihajajo iz različnih heterogenih virov. Repozitorij podatkovnih modelov se tesno povezuje s Centralnim besednjakom in Evidenco šifrantov, ki sta prav tako del PZSI.

Asset | Release: 0.1 | Last change date: 13.02.2024 | 273 views

Zakon o informacijski varnosti (ZInfV)

Zakon o informacijski varnosti (ZInfV) ureja področje informacijske varnosti in ukrepe za doseganje visoke ravni varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Republiki Sloveniji, ki so bistvenega pomena za nemoteno delovanje države v vseh varnostnih razmerah ter zagotavljajo bistvene storitve za ohranitev ključnih družbenih in gospodarskih dejavnosti v Republiki Sloveniji. Določa minimalne varnostne zahteve in zahteve za priglasitev incidentov za zavezance tega zakona. Prav tako ureja pristojnosti, naloge, organizacijo in delovanje pristojnega nacionalnega organa za informacijsko varnost, enotne kontaktne točke za informacijsko varnost, nacionalne skupine za obravnavo incidentov s področja varnosti elektronskih omrežij in informacij in skupine za obravnavo incidentov s področja varnosti elektronskih omrežij in informacij organov državne uprave na področju zagotavljanja informacijske varnosti.

Asset | Release: 0.1 | Last change date: 11.01.2024 | 743 views

Strategija Digitalna Slovenija 2030

Strategija Digitalna Slovenija 2030 je krovna strategija digitalne preobrazbe naše države do leta 2030 in je odgovor Vlade Republike Slovenije na razvojne izzive digitalizacije. Namenjena je strateškemu načrtovanju spodbujanja digitalne preobrazbe Slovenije v razvojnem obdobju do leta 2030. V tej strategiji se upoštevajo ambicije in načela Evropske unije, obenem pa je plod usklajevanja med vladnimi predstavniki, institucijami, akademskimi predstavniki, predstavniki civilne družbe in zainteresirano javnostjo. Strategija obravnava ključna področja digitalne preobrazbe Slovenije in se pri tem opira na evropske strateške dokumente in usmerja v poglavitne izzive digitalne preobrazbe v Sloveniji. Strategija Digitalna Slovenija 2030 je strateški dokument in vsebuje tudi konkretne merljive kazalnike po posameznih vsebinskih področjih. Krovni cilj strategije je spodbujanje digitalne preobrazbe Slovenije v vseh segmentih ‒ družba, država, lokalne skupnosti in gospodarstvo. Za upravljanje izvajanja strategije je odgovorno ministrstvo, pristojno za digitalno preobrazbo.

Available as: DOCX
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 08.12.2023 | 1255 views

Na poti k digitalni preobrazbi Slovenije po meri uporabnika

Dokument je sestavljen iz ključnih področij, strateških smernic in primerov najboljše prakse, ki ponazarjajo obstoječe rezultate in skupne cilje, za katere si prizadevamo. Opremljeni s podatki, znanjem, ekipo in ambicioznimi cilji lahko skupaj prispevamo k napredku Slovenije na področju digitalne zrelosti države in kakovosti digitalnih storitev ter tako spodbudimo različne deležnike k sodelovanju. Dokument je v angleščini.

Available as: PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 21.09.2023 | 445 views

Akcijski načrt Strategije digitalnih javnih storitev 2030

Prvi akcijski načrt Strategije digitalnih javnih storitev 2030 je Vlada Republike Slovenije potrdila 30.8.2023 in ga sestavlja 109 konkretnih ukrepov od 26 vsebinsko pristojnih institucij. Gre za ukrepe, ki bodo v prihodnjih 2-3 letih najbolj prispevali k digitalizaciji javnih storitev v Sloveniji ter bodo imeli največji vpliv na digitalno preobrazbo javnega sektorja in družbe ter širši ekosistem s tem povezanih deležnikov. Še posebej so pomembni ukrepi, ki naslavljajo javne storitve, ki so v strategiji izpostavljene kot "ključne" ter so skladne tudi z EU Digitalnim kompasom in EU programom politike Pot v digitalno desetletje do leta 2030. Za spremljanje in koordinacijo izvajanja strategije ter pripadajočega akcijskega načrta je odgovorno Ministrstvo za digitalno preobrazbo, vsebinsko pristojne institucije pa so odgovorne za redno letno poročanje in izvedbo ukrepov. Akcijski načrt bomo posodabljali vsaki dve leti.

Available as: PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 30.08.2023 | 728 views

Nacionalni program spodbujanja razvoja in uporabe umetne inteligence RS do leta 2025 - NpUI

Nacionalni program spodbujanja razvoja in uporabe umetne inteligence v Republiki Sloveniji do leta 2025 je bil sprejet maja 2021, in predstavlja temelj za sistemsko podporo, ureditev in izvajanje vseh aktivnosti povezane z umetno inteligenco v Sloveniji. Da bi zagotovili čim hitrejši prenos domačega znanja skozi življenjski cikel, od raziskav do uporabnih proizvodov in rešitev, NpUI opredeljuje 10 strateških ciljev, ki vključujejo podporo raziskovalnim in inovacijskih projektom, vzpostavitev ustrezne podatkovne in komunikacijske infrastrukture ter podporo referenčnim projektom na šestih prednostnih področjih (zdravje, industrija 4.0, digitalne javne storitve, jezikovne tehnologije, trajnostna proizvodnja hrane in okolje, prostorsko načrtovanje) Za izvedbo programa je odgovorna Vlada RS, za izvedbo posameznih izvedbenih instrumentov so odgovorna ključna ministrstva, za krovno koordinacijo in spremljanje izvajanja programa NpUI je pristojno Ministrstvo, pristojno za informacijsko družbo.

Available as: PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 17.08.2023 | 1861 views

Strategija digitalnih javnih storitev 2030

Strategija digitalnih javnih storitev je eden od ključnih elementov digitalne preobrazbe Slovenije do leta 2030. V njej je jasno začrtana smer razvoja digitalnih javnih storitev, s postavitvijo ljudi in poslovnih subjektov v središče digitalne preobrazbe. Strategija opredeljuje okvir, ki bo omogočal razvoj preprostih storitev in spodbujal njihovo široko uporabo. Za to potrebujemo enotno digitalno identiteto, učinkovito uporabo sodobne informacijske tehnologije in infrastrukture ter digitalno opolnomočen javni sektor. Ambiciozno zastavljene cilje bomo dosegli s procesi soustvarjanja javnih storitev z vsemi deležniki, aktivnejšim povezovanjem storitev samoupravnih lokalnih skupnosti, promocijo digitalnih storitev in poudarjanjem prednosti njihove uporabe ter zagotavljanjem varnosti podatkov uporabnikov.

Available as: PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 12.06.2023 | 862 views

17 Results in catalogue

Sort by

Nacionalni strateški načrt za digitalno desetletje

Nacionalni strateški načrt za digitalno desetletje predstavlja pot in način, kako bo Republika Slovenija na področjih digitalnih kompetenc, digitalne infrastrukture, digitalne preobrazbe gospodarstva in digitalnih javnih storitev prispevala k skupnim evropskim ciljem Digitalnega desetletja 2030.

Available as: DOCX PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 14.02.2024 | 553 views

Repozitorij podatkovnih modelov

(Repozitorij podatkovnih modelov je trenutno še v fazi polnjenja s podatki) Repozitorij podatkovnih modelov je del Platforme za semantično interoperabilnost (PZSI). Vsebuje podatkovne modele temeljnih registrov, evidenc in ključnih informacijskih rešitev javne uprave. Omogoča, da se njihove strukture in metapodatki hranijo centralno in na enoten način. Obstoječim in potencialnim uporabnikom nudi natančno informacijo kateri podatki se v okviru javne uprave že zbirajo in jih zato ni potrebno definirati na novo. Repozitorij zagotavlja: • Standardizirane konceptualne in logične podatkovne modele. • Standardiziran in izčrpen opis razredov, entitet, relacij, atributov itd. • Enoten in širok nabor metapodatkov, ki omogoča jasno in nedvoumno opredelitev vsebine podatkovnih zbirk. • Podatke o lastništvu. • Verzioniranje in nadzor nad spremembami. • Povezavo z referenčnimi podatki (šifranti) ter Centralnim besednjakom. • Relacije (mapiranja) med posameznimi temeljnimi registri in njihovimi podatkovnimi elementi. V Repozitorij podatkovnih modelov so vključeni tudi jedrni podatkovni modeli. To so ponovno uporabljivi in razširljivi podatkovni modeli, ki zajemajo temeljne značilnosti entitet na kontekstualno nevtralen način. Organi javne uprave jih lahko uporabljajo in razširijo na naslednje načine: • Razvoj novih informacijskih rešitev: jedrne podatkovne modele se lahko uporabi kot privzeto izhodišče za oblikovanje konceptualnih in logičnih podatkovnih modelov novo razvitih informacijskih rešitev. Takšen primer so lahko npr. skupni, univerzalni poslovni procesi, kot je izvajanje Zakona o upravnem postopku. • Izmenjava podatkov med informacijskimi rešitvami: Jedrni podatkovni modeli lahko predstavljajo temelj kontekstualno specifičnih podatkovnih modelov za izmenjavo podatkov med obstoječimi informacijskimi rešitvami. • Podatkovna integracija: Jedrne podatkovne modele se lahko uporablja za integracijo podatkov, ki prihajajo iz različnih heterogenih virov. Repozitorij podatkovnih modelov se tesno povezuje s Centralnim besednjakom in Evidenco šifrantov, ki sta prav tako del PZSI.

Asset | Release: 0.1 | Last change date: 13.02.2024 | 273 views

Zakon o informacijski varnosti (ZInfV)

Zakon o informacijski varnosti (ZInfV) ureja področje informacijske varnosti in ukrepe za doseganje visoke ravni varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Republiki Sloveniji, ki so bistvenega pomena za nemoteno delovanje države v vseh varnostnih razmerah ter zagotavljajo bistvene storitve za ohranitev ključnih družbenih in gospodarskih dejavnosti v Republiki Sloveniji. Določa minimalne varnostne zahteve in zahteve za priglasitev incidentov za zavezance tega zakona. Prav tako ureja pristojnosti, naloge, organizacijo in delovanje pristojnega nacionalnega organa za informacijsko varnost, enotne kontaktne točke za informacijsko varnost, nacionalne skupine za obravnavo incidentov s področja varnosti elektronskih omrežij in informacij in skupine za obravnavo incidentov s področja varnosti elektronskih omrežij in informacij organov državne uprave na področju zagotavljanja informacijske varnosti.

Asset | Release: 0.1 | Last change date: 11.01.2024 | 743 views

Strategija Digitalna Slovenija 2030

Strategija Digitalna Slovenija 2030 je krovna strategija digitalne preobrazbe naše države do leta 2030 in je odgovor Vlade Republike Slovenije na razvojne izzive digitalizacije. Namenjena je strateškemu načrtovanju spodbujanja digitalne preobrazbe Slovenije v razvojnem obdobju do leta 2030. V tej strategiji se upoštevajo ambicije in načela Evropske unije, obenem pa je plod usklajevanja med vladnimi predstavniki, institucijami, akademskimi predstavniki, predstavniki civilne družbe in zainteresirano javnostjo. Strategija obravnava ključna področja digitalne preobrazbe Slovenije in se pri tem opira na evropske strateške dokumente in usmerja v poglavitne izzive digitalne preobrazbe v Sloveniji. Strategija Digitalna Slovenija 2030 je strateški dokument in vsebuje tudi konkretne merljive kazalnike po posameznih vsebinskih področjih. Krovni cilj strategije je spodbujanje digitalne preobrazbe Slovenije v vseh segmentih ‒ družba, država, lokalne skupnosti in gospodarstvo. Za upravljanje izvajanja strategije je odgovorno ministrstvo, pristojno za digitalno preobrazbo.

Available as: DOCX
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 08.12.2023 | 1255 views

Na poti k digitalni preobrazbi Slovenije po meri uporabnika

Dokument je sestavljen iz ključnih področij, strateških smernic in primerov najboljše prakse, ki ponazarjajo obstoječe rezultate in skupne cilje, za katere si prizadevamo. Opremljeni s podatki, znanjem, ekipo in ambicioznimi cilji lahko skupaj prispevamo k napredku Slovenije na področju digitalne zrelosti države in kakovosti digitalnih storitev ter tako spodbudimo različne deležnike k sodelovanju. Dokument je v angleščini.

Available as: PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 21.09.2023 | 445 views

Akcijski načrt Strategije digitalnih javnih storitev 2030

Prvi akcijski načrt Strategije digitalnih javnih storitev 2030 je Vlada Republike Slovenije potrdila 30.8.2023 in ga sestavlja 109 konkretnih ukrepov od 26 vsebinsko pristojnih institucij. Gre za ukrepe, ki bodo v prihodnjih 2-3 letih najbolj prispevali k digitalizaciji javnih storitev v Sloveniji ter bodo imeli največji vpliv na digitalno preobrazbo javnega sektorja in družbe ter širši ekosistem s tem povezanih deležnikov. Še posebej so pomembni ukrepi, ki naslavljajo javne storitve, ki so v strategiji izpostavljene kot "ključne" ter so skladne tudi z EU Digitalnim kompasom in EU programom politike Pot v digitalno desetletje do leta 2030. Za spremljanje in koordinacijo izvajanja strategije ter pripadajočega akcijskega načrta je odgovorno Ministrstvo za digitalno preobrazbo, vsebinsko pristojne institucije pa so odgovorne za redno letno poročanje in izvedbo ukrepov. Akcijski načrt bomo posodabljali vsaki dve leti.

Available as: PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 30.08.2023 | 728 views

Nacionalni program spodbujanja razvoja in uporabe umetne inteligence RS do leta 2025 - NpUI

Nacionalni program spodbujanja razvoja in uporabe umetne inteligence v Republiki Sloveniji do leta 2025 je bil sprejet maja 2021, in predstavlja temelj za sistemsko podporo, ureditev in izvajanje vseh aktivnosti povezane z umetno inteligenco v Sloveniji. Da bi zagotovili čim hitrejši prenos domačega znanja skozi življenjski cikel, od raziskav do uporabnih proizvodov in rešitev, NpUI opredeljuje 10 strateških ciljev, ki vključujejo podporo raziskovalnim in inovacijskih projektom, vzpostavitev ustrezne podatkovne in komunikacijske infrastrukture ter podporo referenčnim projektom na šestih prednostnih področjih (zdravje, industrija 4.0, digitalne javne storitve, jezikovne tehnologije, trajnostna proizvodnja hrane in okolje, prostorsko načrtovanje) Za izvedbo programa je odgovorna Vlada RS, za izvedbo posameznih izvedbenih instrumentov so odgovorna ključna ministrstva, za krovno koordinacijo in spremljanje izvajanja programa NpUI je pristojno Ministrstvo, pristojno za informacijsko družbo.

Available as: PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 17.08.2023 | 1861 views

Strategija digitalnih javnih storitev 2030

Strategija digitalnih javnih storitev je eden od ključnih elementov digitalne preobrazbe Slovenije do leta 2030. V njej je jasno začrtana smer razvoja digitalnih javnih storitev, s postavitvijo ljudi in poslovnih subjektov v središče digitalne preobrazbe. Strategija opredeljuje okvir, ki bo omogočal razvoj preprostih storitev in spodbujal njihovo široko uporabo. Za to potrebujemo enotno digitalno identiteto, učinkovito uporabo sodobne informacijske tehnologije in infrastrukture ter digitalno opolnomočen javni sektor. Ambiciozno zastavljene cilje bomo dosegli s procesi soustvarjanja javnih storitev z vsemi deležniki, aktivnejšim povezovanjem storitev samoupravnih lokalnih skupnosti, promocijo digitalnih storitev in poudarjanjem prednosti njihove uporabe ter zagotavljanjem varnosti podatkov uporabnikov.

Available as: PDF
Asset | Release: 0.1 | Last change date: 12.06.2023 | 862 views

Mail: nio.mju@gov.si

Catalogue
Mission and objectives
NIO Policy
Documentation
Useful links
Glossary
News

Contact

Tel: 080 20 02

Email: ekc@gov.si

Subscribe if you wish to receive news or recommendation notifications. You need to sign in first.

Colophon | Terms of use | About cookies | Copyright 2013 - Ministry of Public Administration

Designed by XLAB